[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Bralno razumevanje in razvoj branja za učenje pri otrocih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine

Milena Košak Babuder (2012) Bralno razumevanje in razvoj branja za učenje pri otrocih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (5Mb)

    Povzetek

    Pregled rezultatov tujih in domačih raziskav je pokazal povezanost stopnje pismenosti s stopnjo izobrazbe, možnostjo zaposlitve in posledično socialno-ekonomskim statusom posameznika in družine. Domače okolje, življenjske navade, povezane s pismenostjo (bralna kultura), in zlasti stopnja izobrazbe staršev neposredno vplivajo na razvoj pismenosti otrok. Pomemben element pismenosti je bralna učinkovitost in z njo povezano bralno razumevanje in branje za učenje, s katerima je povezana metakognicija. Ugotovitve številnih avtorjev navajajo empirične dokaze o obstoju primanjkljajev in šibkem bralnem razumevanju pri učencih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine ter poudarjajo pomen kompenzacije primanjkljajev in razvijanje bralnega razumevanja. Osrednji cilj raziskave je bil ugotoviti latentne značilnosti učencev iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine s težavami in brez težav na področju bralnega razumevanja ter oblikovati in izpeljati z učenci s težavami na področju bralnega razumevanja program, ki je vključeval Metakognitivni-interstavčni model bralnega razumevanja (Goldfus, 2004). V vzorec je bilo vključenih 168 učencev, 84 učencev iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine in imajo težave na področju bralnega razumevanja ter 84 učencev iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine brez težav na področju bralnega razumevanja. Iz skupine učencev s težavami na področju bralnega razumevanja smo oblikovali dva podvzorca: eksperimentalno skupino z 22 učenci, ki so bili deležni 15-urnega treninga razvijanja bralnega razumevanja in metakognitivnih strategij, ter kontrolno skupino z 22 učenci, ki ni bila vključena v program. V raziskavi so bili uporabljeni različni merski instrumenti, s katerimi smo ugotavljali bralne, jezikovne, perceptivno-motorične in neverbalne intelektualne sposobnosti ter anketna vprašalnika za starše in učitelje, s katerima smo zbrali informacije o izobrazbi in zaposlitvenem statusu staršev, o otrokovem odnosu do branja, bralno pismenostjo v domačem okolju ter šolski uspešnosti učencev in sodelovanju staršev pri šolskem delu. Narejena je bila kvalitativna in kvantitativna obdelava podatkov. Odgovori vprašalnika za ugotavljanje metakognitivnih strategij so bili kvalitativno obdelani. Za vse manifestne spremenljivke je bila narejena deskriptivna analiza. V nadaljevanju so bile uporabljene različne statistične metode obdelave podatkov, kot so: t-test za neodvisne vzorce, kontingenčne tabele, χ2, faktorska analiza, diskriminantna analiza, analiza variance in analiza ponovljenih meritev. Omogočile so nam vpogled v latentno strukturo težav na področju bralnega razumevanja in latentno strukturo dobrega bralnega razumevanja ter izbiro merskih instrumentov, ki so največjega pomena pri razlikovanju skupine učencev, ki imajo težave na področju bralnega razumevanja od skupine učencev, ki so brez težav na področju bralnega razumevanja. Analiza variance in analiza ponovljenih meritev sta nam omogočili preveriti učinke in uspešnost izvedenega programa za izboljšanje bralnega razumevanja pri učencih iz eksperimentalne skupine ter njihov napredek v primerjavi s kontrolno skupino. Rezultati t-testa so pokazali statistično pomembne razlike med skupinama na večini manifestnih spremenljivk apliciranih testov. Dobljeni rezultati faktorske analize kažejo na razlike v latentni strukturi težav na področju bralnega razumevanja in latentni strukturi dobrega bralnega razumevanja, ki terjajo drugačno obravnavo učencev, ki imajo težave na področju bralnega razumevanja, z večjim poudarkom na razvoju fonološkega zavedanja, razvoju besednjaka in jezikovnih spretnosti ter avtomatizacije branja kot predpogojev za doseganje dobrega bralnega razumevanja. S pomočjo diskriminantne analize smo ugotovili, kateri merski instrumenti nam omogočajo uspešnejše odkrivanje in diagnostično ocenjevanje težav na področju bralnega razumevanja pri učencih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine. Učenci eksperimentalne skupine, ki imajo težave na področju bralnega razumevanja, so v primerjavi s kontrolno skupino pomembneje izboljšali bralno razumevanje, pravilnost branja, besednjak in veščine jezikovnega izražanja. Rezultati na manifestnih spremenljivkah apliciranih preizkusov, s katerimi smo ob zaključku programa preverili njegovo učinkovitost, kažejo, da je program za učence iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine in imajo težave na področju bralnega razumevanja dober in učinkovit. Iz analize odgovorov iz vprašalnikov za starše in učitelje je razvidno, da starši učencev, ki imajo težave na področju bralnega razumevanja, ne morejo dovolj učinkovito spodbujati in podpirati razvoja kognitivnih dejavnikov pomembnih za branje, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da za primanjkljaje učencev poskrbijo z ustrezno obravnavo v šoli. Na osnovi teh ugotovitev lahko zaključimo, da bi bilo potrebno v šolah uvesti spremembe v procesu poučevanja učencev iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine in pričeti s programi pomoči že v predšolskem obdobju, še zlasti na samem začetku šolanja. Rezultati raziskave kažejo na potrebo po temeljitih spremembah vzgojno-izobraževalnega procesa poučevanja preučevane skupine učencev, ki terja učenje učnih strategij za premagovanje in kompenzacijo primanjkljajev ter razvijanje bralnega razumevanja za uspešno učenje. Učitelji in šolski strokovni delavci lahko z ustrezno učno pomočjo prispevajo k pretrganju začaranega kroga revščine.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: revščina, pismenost, težave na področju branja, bralno razumevanje, metakognicija, programi pomoči, metakognitivni-interstavčni model bralnega razumevanja
    Število strani: 300
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Marija KavklerMentor
    doc. dr. Lidija MagajnaSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9207625)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 758
    Datum vnosa: 08 Maj 2012 07:11
    Zadnja sprememba: 08 Maj 2012 07:11
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/758

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa