[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Tipologija in značilnosti skupin za samopomoč in podpornih skupin v Sloveniji

Mija Marija Klemenčič Rozman (2011) Tipologija in značilnosti skupin za samopomoč in podpornih skupin v Sloveniji. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (2044Kb)

    Povzetek

    Samopomoč pomeni poudarjanje notranjih virov in potencialnih moči enote samopomoči, ki je lahko posameznik, (mala) skupina ali narod. V sodobnem času je pogosto implementirana v obliki skupin za samopomoč in podpornih skupin, ki so pomembno polje nudenja medsebojne pomoči in podpore med posamezniki v stiski. Skupine s svojimi značilnostmi skupinske pomoči omogočajo posameznikom gradnjo drugačne, pozitivne identitete ter nudijo priložnosti za polemiziranje in doseganje izboljšanja položaja diskriminiranih skupin v družbi. Medtem ko so se skupine za samopomoč in podporne skupine pri nas v polnosti razvile v zadnjem desetletju in pol, pa so po svetu že dolgo znana stalnica, ki obstaja vzporedno s strokovnim delom. Sprva samoorganizirane in avtonomne skupine za samopomoč so se počasi profesionalizirale in birokratizirale, kar je vodilo do institucionalizacije (tj. profesionalizacije in birokratizacije hkrati) samopomoči v obliki organizacij za samopomoč, med njimi še posebej v obliki specifičnih matičnih središč. S kronološkega vidika so se iz skupin za samopomoč razvile podporne skupine, ki se od prvih razlikujejo po tem, da v njihovem delovanju običajno ni prisotne ideologije, namenjene pa so obveščanju in podpori, pogosto jih koordinira ali vodi strokovnjak. Namen pričujoče raziskave je bil ugotoviti, kakšne skupine za samopomoč in podporne skupine delujejo v slovenskem prostoru, izdelati tipologijo na osnovi njihovih organizacijskih oblik in ugotoviti, ali obstaja povezava med stopnjo profesionalizacije skupine in izbranimi vidiki delovanja skupine in kako skupinsko dogajanje v teh skupinah doživljajo njihovi člani. V presečni študiji je bil uporabljen kvantitativni metodološki pristop. Za namene vzorčenja je bila vzpostavljena zbirka podatkov delujočih skupin. Vzorec vodij in članov je bil stratificiran glede na številčnost posameznih vrst skupine. V oblikovani tipologiji skupin so nastopili štirje tipi skupin za samopomoč in podpornih skupin – neinstitucionalizirane odprte in zaprte skupine ter institucionalizirane zaprte in odprte skupine. Rezultati kažejo, da bolj ko so skupine profesionalizirane, verjetnejše je pojavljanje določenih organizacijskih značilnosti (kot so manjša pogostost srečanj, stalnejša vloga vodje, krajše trajanje udeležbe in izvajanje vrednotenja učinkovitosti skupine); verjetnejše je tudi, da vodje naravnanost stroke do teh skupin dojemajo kot bolj pozitivno (za kakovostno delovanje skupine predvidevajo sodelovanje s strokovnimi delavci in ocenjujejo, da ti dobro poznajo skupine in so do njih naklonjeni) ter verjetneje nastopajo določeni dejavniki, ki otežujejo delo skupine (preobremenjeni vodje; člani, ki motijo delovanje skupine; pomanjkanje sredstev in informacij, kako priti do njih; pomanjkanje usposobljenosti vodij ter javne ozaveščenosti o tematiki skupine in mreže z drugimi skupinami). Rezultati tudi vodijo do ugotovitev, da so vsa raziskovana skupinska dogajanja med seboj povezana. Zadovoljstvo s skupino, značilnosti skupinske pomoči, doživljanje krepitve moči in ocena možnosti vplivanja na skupino so med seboj pozitivno povezani. Obenem pa na nekatere (redke) vidike teh dogajanj vplivajo pogostost udeležbe na srečanjih skupine (povezana z zadovoljstvom članov s skupino ter z občutkom sprejetosti in enakovrednosti), trajanje članstva v skupini (prispeva k večanju poznavanja družbe) in starost članov (manj doživetih značilnosti skupinske pomoči in krepitve moči pri starejših članih). Delo zaključujem s spodbudo za spoštljivo sodelovanje med strokovno pomočjo in samopomočjo, z željo po ustanovitvi nacionalnega matičnega središča za skupine za samopomoč in podporne skupine, z vprašanjem, v katero smer se bo razvila dinamika gibanja za samopomoč pri nas, in z ugotovitvijo o potrebah po nadaljevanju raziskovanja tega polja ter z metaforo pripovedi o eksistencialnem hrepenenju, ki naj bi odražala gibalo skupin za samopomoč in podpornih skupin.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: skupine za samopomoč, podporne skupine, samopomoč, strokovna pomoč, krepitev moči
    Število strani: 203
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    red. prof. dr. Bojan DeklevaMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=8889417)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 71
    Datum vnosa: 31 Avg 2011 11:56
    Zadnja sprememba: 05 Okt 2011 15:32
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/71

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa