[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Interkulturna pedagogika v formalnih rešitvah šolskih sistemov in v stališčih osnovnošolskih učiteljev: primerjava Slovenije in Švedske

Ivana Čančar (2011) Interkulturna pedagogika v formalnih rešitvah šolskih sistemov in v stališčih osnovnošolskih učiteljev: primerjava Slovenije in Švedske. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1651Kb)

    Povzetek

    Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo postala privlačna za različne skupine priseljencev. S starši se pogosto priselijo tudi njihovi otroci in tako postanejo pomemben del vzgojno-izobraževalnega sistema. Nekatere države, kot je na primer Švedska, so se z reševanjem problematike vključevanja novopriseljenih učencev v šolo srečale že veliko prej. Kot odgovor na čedalje večjo kulturno raznolikost v državah, ki so bile zanimive za priseljevanje, se je pojavil multikulturalizem. Politika multikulturalizma se kot nacionalna politika umešča v sodobne politične sisteme, medtem ko je interkulturnost formalno določena kot eden izmed pomembnih novodobnih ciljev vzgoje in izobraževanja. Prostor za implementacijo interkultune pedagogike pa je lahko prav šolsko okolje, saj je šola prostor srečevanja s kulturno raznolikostjo učencev in v tem kontekstu prostor za vzpostavljanje medkulturnih odnosov. Namesto zahteve po asimilaciji bi se morali posvetiti konceptu inkluzije tudi na tem področju. Otroci, ki se priselijo v novo kulturno in jezikovno okolje, bi morali imeti možnosti za razvoj identitete v dveh kulturah, zlasti z omogočanjem učenja in ohranjanja maternega jezika ter z več podpore pri učenju jezika okolja. Švedska ima na področju multikulturalizma že leta izdelano politiko, interkulturna pedagogika pa je glede na šolsko zakonodajo in izdelane podporne mehanizme, ki so v pomoč novopriseljenim učencem, vsekakor del šolskega sistema. V Sloveniji multikulturalizem sicer pridobiva vse večji pomen, vendar pa v šolskem sistemu še ni opaziti načel interkulturne pedagogike in prijemov, ki jih ta koncept poudarja. Iz stališč slovenskih učiteljev je razvidno, da sodobnim smernicam interkulturne pedagogike ne sledijo oz. jim v večini sploh niso naklonjeni, na Švedskem pa je prepoznavna ne le na ravni šolskega sistema, ampak tudi v pedagoških praksah učiteljev. Z državno politiko in urejenostjo sistema so najverjetneje povezana tudi pozitivna stališča švedskih učiteljev do interkulturne pedagogike. Med slovenskimi in švedskimi učitelji se pojavljajo razlike v stališčih do poučevanja v kulturno heterogenih razredih in tudi v stališčih do poučevanja materinščine otrok v šolah, katerih materinščina ni jezik okolja. Slovenski učitelji si na tem področju želijo sprememb, kar so izpostavili kot željo po ustanovitvi pripravljalnega razreda. Vsekakor pa bo prej treba učitelje razrednega pouka ustrezno izobraziti in razviti pozitivna stališča do interkulturne pedagogike v šoli.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Dodatne informacije: Prešernova nagrada PeF za študijsko leto 2011
    Ključne besede: priseljevanje, multikulturalizem, interkulturna pedagogika, učenje maternega jezika
    Število strani: 95
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Irena LesarMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9056329)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 538
    Datum vnosa: 15 Dec 2011 09:08
    Zadnja sprememba: 13 Nov 2015 12:42
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/538

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa