[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Skupnost učencev šole in otroški parlament med idejo in prakso

Karolina Strehar (2011) Skupnost učencev šole in otroški parlament med idejo in prakso. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1027Kb)

    Povzetek

    Naloga v teoretičnem delu osvetljuje vzgojo v demokratični šoli, ki ji v postavljanju ciljev za izhodišče služijo človekove pravice. Cilji vzgoje in izobraževanja so prepleteni in naravnani k pripravi posameznika na neodvisno in odgovorno življenje v demokratični skupnosti. Tem ciljem sledimo tudi z vključevanjem učencev v življenje in delo šole. Participacija učencev je bila na našem področju prisotna že od 2. svetovne vojne dalje v pionirskih in mladinskih odborih ter v šolskih skupnostih. Po osamosvojitvi Slovenije se je s spremembo družbenega sistema spremenil tudi cilj vzgoje, ki smo mu začeli slediti z vključevanjem učencev v oblike organiziranosti, v otroški parlament in v skupnost učencev šole. Obstoj in delovanje obeh je določal Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli, ki je s 1.9.2009 prenehal veljati. Nadomestil ga je vzgojni načrt, ki šolam dopušča večjo svobodo in avtonomnost v izboru oblik organiziranosti učencev ter njihovega vključevanja v življenje in delo šole. Oddelčne skupnosti, skupnost učencev šole ter otroški parlament so oblike organiziranosti učencev, ki naj bi spodbujale aktivno udeležbo učencev v življenju in delu šole. S sodelovanjem naj bi se učenci optimalno razvijali, hkrati pa oblikovali skupnost šole. Naloga dokumentira, kako se ideja participacije učencev v skupnosti učencev šole in otroškega parlamenta udejanja v praksi, katere veščine učenci razvijajo preko obeh oblik organiziranosti ter razlike v pogledih učiteljev in učencev na delovanje otroškega parlamenta in skupnosti učencev šole v osnovnih šolah. Namen naloge je ugotoviti, katere vzgojno izobraževalne cilje z delovanjem skupnosti učencev šole in otroškega parlamenta dosegamo in kakšen je posledično pomen umestitve obeh oblik organiziranosti z njunim vzgojnim delovanjem v vzgojni načrt šole. Anketiranih je bilo 120 učencev, predstavnikov skupnosti učencev šole in otroškega parlamenta ter 107 mentorjev iz cele Slovenije. Naša raziskava je pokazala, da med predstavniki učencev in mentorji obstajajo razlike v stališčih in mnenjih o dejanskem opravljanju nalog otroškega parlamenta in skupnosti učencev šole. Razlike so tudi znotraj skupine mentorjev in učencev. Raziskava kaže, da je delovanje otroških parlamentov v šolah pretežno namenjeno obravnavi nacionalne teme. Postopek volitev predsednika šolskega parlamenta je zelo okrnjen. Med mentorji prevladujejo svetovalni delavci, vendar rezultati raziskave kažejo, da učitelji bolj kot svetovalni delavci razumejo namen oblik organiziranosti, bolj podpirajo demokratičnost volitev in razvijanje veščin participacije. Mentorji z daljšim stažem mentorstva in mentorji z daljšo delovno dobo ter mentorji, ki delajo v timu, pravijo, da izvajajo širši obseg dejavnosti obeh oblik organiziranosti. Največ razlik med mentorji izhaja iz delovnega okolja. Več mentorjev iz manjših in vaških šol pravi, da učencem omogočajo strokovno participacijo ter spodbujajo razvoj predstavniške vloge delegatov. Več mentorjev iz večjih šol pa pravi, da bolj spodbujajo razvoj veščin sodelovanja in organiziranja. Razlike obstajajo med učenci, in sicer v starosti, v spolu, po uspehu in glede na okolje, mestno ali vaško. Več starejših učencev je imelo izkušnjo, da predsedniškega kandidata za šolski parlament določi kar mentor. Več deklet kot fantov sledi navodilom in vodenju mentorjev. Odličnjaki bolj sledijo delegatskim nalogam, medtem ko dobre in prav dobre učence bolj zanimajo druge dejavnosti, na primer okolje. V vaškem okolju otroški parlament deluje manj formalno kot v mestnem. V vseh statistično značilnih razlikah med mentorji in učenci so se s trditvami bolj strinjali mentorji kot učenci, razen v enem primeru. Razlike se nanašajo na področje osnovnega namena skupnosti učencev šole in otroškega parlamenta, razvijanja veščin učencev ter delovanja obeh oblik organiziranosti. V vseh primerih (razen enega) je več mentorjev kot učencev menilo, da določene naloge v oblikah organiziranosti učencev izvajajo. Sklepamo lahko na različno razumevanje namena obeh oblik organiziranosti ter njunih nalog, za kar smo poskušali najti razloge ter predlagali nekaj rešitev. Podatki so bili obdelani s SPSS programom, z ustreznimi statističnimi metodami.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: skupnost učencev šole, otroški parlament, cilji, veščine, vzgoja, človekove pravice, demokracija
    Število strani: 202
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Mojca Peček ČukMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=9049673)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 536
    Datum vnosa: 08 Dec 2011 13:13
    Zadnja sprememba: 08 Dec 2011 13:13
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/536

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa