[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Krožnost konceptualnega prostora kognitivne znanosti: med znanstvenimi in življenjskimi resničnostmi duševnosti

Ema Demšar (2017) Krožnost konceptualnega prostora kognitivne znanosti: med znanstvenimi in življenjskimi resničnostmi duševnosti. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1434Kb)

    Povzetek

    V magistrskem delu raziskujem odnos med dvema pogledoma na človekovo duševnost: znanstvenim pogledom, skozi katerega duševnost opisujejo in razlagajo discipline kognitivne znanosti, in življenjskim pogledom, skozi katerega duševnost doživljamo in razumemo v kontekstu vsakdanjega življenja. Pri orisu teh dveh navidezno nasprotujočih si perspektiv izhajam iz dveh vplivnih filozofskih analiz: iz razprave o utemeljenosti konceptov objektivističnega sveta znanosti v t. i. “življenjskem svetu” vsakdanjega izkustva Edmunda Husserla (1970) ter iz razlikovanja med t. i. manifestno in znanstveno podobo človeka v svetu Wilfrida Sellarsa (1963). Predstavitev in primerjava Husserlove in Sellarsove pozicije odpreta prostor za razpravo o prepletenosti znanstvene in življenjske perspektive, obenem pa predstavljata izhodišče za kritiko naturalizma v raziskovanju duševnosti. Kot pokaže Husserl, naturalistična drža izvira iz pozabe, da je objektivistični svet znanosti zgolj od življenjskega sveta abstrahirana idealizacija, ki jo življenjski svet vseskozi navdaja s pomenom. Husserlovo kritiko naturalizma skozi pregled klasičnega konceptualnega prostora filozofije duha razširim v preizpraševanje osnovnih naturalističnih predpostavk o znanosti in svetu. Pokažem, da je naturalistična drža še posebej protislovna v preučevanju človeških spoznavnih procesov, kjer mora, da bi utemeljila svoje zaupanje v znanost, paradoksalno predpostaviti natanko tiste vidike sveta, ki naj bi jih preiskovala. V sklepu, da se kognitivna znanost ne more zanašati na absolutne metafizične ali epistemološke temelje, predlagam, da mora znanstveno preučevanje duševnosti pripoznati pomen izkustveno-življenjskega pogleda biti duševnost. Ob pregledu večplastne prepletenosti obeh perspektiv se izkaže, da je znanstveni pogled na duševnost utemeljen v življenjskem svetu, obenem pa ga na najrazličnejše načine spreminja in sooblikuje. V opori na udejanjeni pristop h kognitivni znanosti (Varela et al. 1991) in teorijo zankanja človeških vrst Iana Hackinga (1995) konceptualiziram dve dimenziji soodvisnosti znanstvenega in življenjskega pogleda na duševnost. Zaključim s predlogom, da je dosledna kognitivna znanost, ki upošteva nezmožnost ločitve spoznavnega subjekta od spoznanega sveta, primorana nenehoma dopuščati možnost predrugačenja lastnih predpostavk. Raziskovanje duševnosti je tako poklicano k refleksivnosti do svoje teorije in prakse, ki bi pripoznala zgodovinsko, doživljanjsko in družbeno-politično situiranost lastnih konceptov, obenem pa tudi vlogo in odgovornost kognitivne znanosti v oblikovanju družbenih koncepcij duševnosti ter povezanih načinov, na katere je duševnost razumljena, doživljana in živeta v kontekstu vsakdana.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: kognitivna znanost, naturalizem, življenjski svet, manifestna podoba, enaktivizem, “looping effect”, kritična nevroznanost
    Število strani: 109
    Jezik vsebine: Angleščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Urban KordešMentor
    prof. dr. Matthew RatcliffeSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11782473)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4847
    Datum vnosa: 26 Okt 2017 14:41
    Zadnja sprememba: 26 Okt 2017 14:41
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4847

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa