[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Klopni meningoencefalitis in borelioza: izkušnje in mnenja vzgojiteljev o problematiki

Nika Stradovnik (2017) Klopni meningoencefalitis in borelioza: izkušnje in mnenja vzgojiteljev o problematiki. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2515Kb)

    Povzetek

    Naravno okolje pozitivno vpliva na ljudi, saj zvišuje raven koncentracije, pozitivnih občutkov, nudi možnost rekreacije, znižuje nivo stresa, blagodejno vpliva na naše zdravje, na kognitivni in moralni razvoj, na komunikacijo, senzomotoriko in na socialno-emocionalni razvoj. Po drugi strani se je potrebno zavedati, da v gozdu živijo tudi klopi, ki so lahko prenašalci različnih virusov, bakterij in zajedavcev. Prav tako lahko klopi povzročajo hude bolezni, kot sta na primer lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Da bi otroke pripravili na nadaljnje življenje, jih je potrebno soočiti s problematiko klopov in jih tudi ustrezno podučiti o preventivnem ravnanju za boljšo zaščito pred klopi. Kurikulum za vrtce (1999) spodbuja spoznavanje naravnega okolja in bivanje v njem, prav tako pa v ciljih pri področju narava navaja, da otrok v vrtcu spoznava, kako se lahko zavaruje pred poškodbami in boleznimi. Vzgojitelji bi lahko vzeli problematiko klopov kot izziv in otroke naučili vseh zaščitnih ukrepov pred klopi, s tem pa jim omogočili zdravo in varno, a še vedno pestro izkustveno učenje v naravi. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšne so izkušnje in mnenja vzgojiteljev glede preventive pred klopi in kako to vpliva na izvedbeni kurikulum. V raziskavi, ki smo jo opravili, je sodelovalo 158 vzgojiteljev iz cele Slovenije. Raziskava je pokazala, da med najpogostejše zaščitne ukrepe proti klopom, ki jih uporabljajo vzgojitelji pri svojem delu, sodijo uporaba repelentov, uporaba primernih oblačil za otroke in obvestila staršem o primerni zaščiti otrok. Petina vprašanih ne uporablja nobenih ukrepov za zaščito otrok pred klopi. Iz raziskave smo ugotovili, da šestina vzgojiteljev vedno pregleda otroke po obisku narave, polovica to stori občasno, tretjina pa tega ne stori nikoli. Če vzgojitelji na otroku odkrijejo klopa, le-tega večina med njimi, če je le mogoče, odstrani. Kar tretjina vzgojiteljev tega ne stori, večina med njimi o tem le obvesti starše ali skrbnike otroka. Ugotovili smo, da tretjina vzgojiteljev otroke spodbuja k sodelovanju pri preventivnih ukrepih za zaščito pred klopi. Najpogosteje otroke vključujejo tako, da se le-ti sami pregledajo, popršijo z repelenti in primerno oblečejo. Ugotovili smo, da velik del vzgojiteljev klopom bodisi ni naklonjen bodisi do njih goji strah, so pa anketirani vzgojitelji zelo zainteresirani za razna dodatna usposabljanja in predavanja o klopih ter boleznih, ki jih ti prenašajo. Pomembna ugotovitev je tudi ta, da v veliki večini klopi ne vplivajo na pogostost zahajanja vrtčevskih skupin v naravo. Opravljena raziskava je pomembna, saj podobnih raziskav o izvajanju zaščitnih ukrepov pred klopi v slovenskih vrtcih še ni. Dobljeni rezultati bodo pripomogli k oblikovanju novih smernic za učinkovito preventivno delovanje v vrtcu in za boljšo zaščito pred okužbami.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: klop, bolezni, preventiva, zaščita, gozd, vzgojitelj
    Število strani: 52
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Gregor TorkarMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11693385)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4649
    Datum vnosa: 13 Sep 2017 09:19
    Zadnja sprememba: 13 Sep 2017 09:19
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4649

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa