[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Ugotavljanje kakovosti življenja oseb s pridobljeno možgansko poškodbo

Mateja Balanč (2017) Ugotavljanje kakovosti življenja oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2693Kb)

    Povzetek

    Ugotavljanje in ocenjevanje kakovosti življenja oseb s pridobljeno možgansko poškodbo je pomemben element rehabilitacije, ter nudenja pomoči in podpore tako poškodovanim kot tudi njihovim družinam. S samim ugotavljanjem in ocenjevanjem kakovosti življenja lahko bolje razumemo vpliv poškodb na posameznika in njegovo življenje. Poškodbe najrazličnejših stopenj lahko namreč zelo posežejo v človekovo kognitivno, telesno, čustveno-vedenjsko in socialno področje življenja, posledice pa ne vplivajo le na poškodovanega, temveč tudi na člane njegove družine in druge bližnje osebe. Namen raziskave je ugotoviti katera so tista splošna in specifična področja, ki po pridobljeni možganski poškodbi vplivajo na kakovost posameznikovega življenja ter na podlagi rezultatov oceniti potrebe oseb s pridobljeno možgansko poškodbo v rehabilitacijskih programih. S proučevanjem smo želeli ugotoviti katera področja kakovosti življenja poškodba možganov zaznamuje najbolj. Osredotočeni smo bili tudi na oceno sorodnika, za katerega nas je zanimalo, če funkcioniranje poškodovanega sorodnika doživlja podobno kot poškodovanec sam, ter v kolikšni meri je poškodba zaznamovala in spremenila tudi njegovo življenje. Za ocenjevanje kakovosti življenja smo uporabili vprašalnik Quality of Life After Brain Injury avtorice von Steinbuechel in njenih sodelavcev. Ocenili smo naslednja področja: mišljenje, čustva, dojemanje sebe, neodvisnost, funkcioniranje v vsakdanjem življenju, družbene vloge, razpoloženje, telesne omejitve in splošno počutje. Kot dodaten test smo uporabili še vprašalnik European Brain Injury Questionnaire avtorja Teasdale in njegovih sodelavcev, s katerim smo dobili podatke kako pogosto se v vsakodnevnem življenju poškodovanci soočajo s težavami na sledečih področjih: somatske motnje, kognicija, motivacija, impulzivnost, depresija, izoliranost, fizično počutje, komunikacija, splošno počutje. Poleg ocene pogostosti pojavljanja težav smo ugotavljali povezanost posameznih področij težav in povezanost področij kakovosti življenja z različnimi dejavniki. Slednji so bili spol, starost, izobrazba in pretečen čas od poškodbe. V raziskavo smo vključili 40 udeležencev, od tega 20 oseb s pridobljeno možgansko poškodbo in 20 njihovih sorodnikov (po en sorodnik vsake osebe s pridobljeno možgansko poškodbo). V skupini oseb s pridobljeno možgansko poškodbo je bilo 75 % moških in 25 % žensk s skupno povprečno starostjo M = 42,70. V raziskavi smo opravili analizo pogostosti pojavljanja različnih področij težav po možganski poškodbi ter za analizo uporabili tako odgovore oseb s pridobljeno možgansko poškodbo kot tudi odgovore njihovih sorodnikov. Za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo smo opravili analizo splošne subjektivne ocene stanja ter subjektivnega doživljanja lastnega funkcioniranja in zadovoljstva na različnih področjih kakovosti življenja. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri skupini oseb s pridobljeno možgansko poškodbo najpogosteje pojavljajo težave na področju kognicije, komunikacije in izoliranosti, najredkeje pa posamezniki težave zaznavajo na področju motivacije in depresije. Primerjava odgovorov obeh skupin je pokazala, da sorodniki v večini primerov za poškodovanca pogosteje opažajo več težav na različnih področjih, kot jih poškodovanci opažajo sami zase, razlike pa so minimalne in niso statistično pomembne. Prav tako sorodniki zase v splošnem menijo, da jih je poškodba zaznamovala nekoliko bolj, kot to mislijo osebe s poškodbo. Kljub temu pa vsi udeleženci v povprečju menijo, da je poškodba sorodnikom vsaj malo spremenila življenje, da se sorodniki zaradi poškodbe soočajo z različnimi težavami in da se je malo spremenilo tudi njihovo razpoloženje. Pri primerjanju ugotovljene povprečne kakovosti življenja glede na spol so rezultati pokazali, da je kakovost življenja moških v povprečju malenkost višja od kakovosti življenja žensk. Slednje imajo visoko kakovost življenja na vseh področjih, razen na področju fizičnih težav (M = 39,00), kjer je kakovost življenja nizka, ter na področju kognicije (M = 56,43), kjer je kakovost življenja povprečna. Glede na splošno počutje so moški v povprečju bolj zadovoljni od žensk (Mm = 66,11; Mž = 62,50), splošna kakovost življenja obeh spolov pa je visoka. Pri primerjanju ugotovljene povprečne kakovosti življenja glede na starost so rezultati pokazali, da najvišjo kakovost življenja v povprečju na vseh področjih dosega srednja starostna skupina (40 - 49 let), najnižjo kakovost življenja pa mlajša starostna skupina (do 39 let). Kljub razlikam med posameznimi starostnimi skupinami udeležencev pa ugotavljamo, da so razlike v kakovosti življenja glede na starost med skupinami minimalne in niso statistično pomembne. Pri primerjanju ugotovljene povprečne kakovosti življenja glede na stopnjo izobrazbe smo ugotovili, da osebe z dokončano srednješolsko in visokošolsko izobrazbo v povprečju na večini področij dosegajo višjo kakovost življenja od oseb z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, dokončano osnovnošolsko izobrazbo in dokončanim skrajšanim programom srednješolske izobrazbe. Glede na splošno počutje so udeleženci z višjo izobrazbo v povprečju bolj zadovoljni od udeležencev z nižjo izobrazbo (Mv = 66,11; Mn = 62,50), kakovost življenja obeh skupin pa je kljub temu v povprečju visoka. Na nobenem izmed področij rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik. Pri primerjanju kakovosti življenja glede na število pretečenih let od poškodbe smo ugotovili, da na večini izmed področij višjo kakovost življenja dosegajo osebe, pri katerih je od poškodbe minilo do 10 let, osebe pri katerih je od poškodbe preteklo več kot 10 let, pa nižjo. Statistično pomembne razlike v kakovosti življenja obeh skupin se pojavljajo na področju čustev (p = 0,01) in fizičnih težav (p = 0,02), kjer se za osebe, pri katerih je minilo več kot 10 let od poškodbe, kaže nižja kakovost življenja v primerjavi z drugo skupino oseb.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: ocenjevanje kakovosti življenja, osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, možgani
    Število strani: 65
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Janez JermanMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11656009)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4585
    Datum vnosa: 18 Jul 2017 14:41
    Zadnja sprememba: 18 Jul 2017 14:41
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4585

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa