[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Vzgojiteljičina funkcionalna raba slovenskega jezika v vrtcu in 1. razredu osnovne šole

Mima More (2017) Vzgojiteljičina funkcionalna raba slovenskega jezika v vrtcu in 1. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.

[img] PDF
Download (1184Kb)

    Povzetek

    Nevajenost uporabe knjižnega jezika je v vsakdanjem življenju vedno pogostejša, zato se moramo kot vzgojitelji zavedati, da dajemo otroku govorni zgled in tako neposredno vplivamo na razvoj jezikovne zmožnosti (Kranjc in Saksida, 2001). V teoretičnem delu sem opisala področja jezika, govora in sporazumevanja. Predstavila sem vloge in zvrsti slovenskega jezika, zaključno poglavje pa namenila uporabi slovenskega jezika v vrtcu in šoli. Cilj mojega empiričnega dela je bil raziskati morebitne razlike v rabi slovenskega jezika med vzgojiteljicami, zaposlenimi v vrtcu in vzgojiteljicami, zaposlenimi v 1. razredu OŠ. Zanimalo me je, ali so vzgojiteljice pozorne na nepravilno rabo slovenskega jezika v svojem delovnem okolju, ali so deležne stalnega strokovnega izpopolnjevanja s področja uporabe slovenskega jezika ter ali se počutijo kompetentne pri vseh oblikah sporočanja. Raziskati sem želela morebitne razlike v vzgojiteljičini rabi slovenskega jezika v vrtcu in šoli. Pri zbiranju podatkov sem uporabila anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila 110 vzgojiteljicam, zaposlenim v vrtcih in 1. razredu osnovne šole. Dobljene rezultate sem analizirala, jih pretvorila v odstotke in jih predstavila s pomočjo stolpičnih diagramov. Ugotovila sem, da so vzgojiteljice pozorne na nepravilno rabo slovenskega jezika. Večina anketirank opaža napake pri uporabi dvojine, sklanjanju, prepogosti uporabi narečnih besed in izrazov iz slenga. Vzgojiteljice, zaposlene v vrtcu, so opozarjale tudi na pogosto uporabo pomanjševalnic. Zaznala sem razlike v pogostosti uporabe knjižnega jezika med vzgojiteljicami iz vrtca in 1. razreda. Vzgojiteljice iz 1. razreda pogosteje uporabljajo knjižni jezik in redkeje neknjižne socialne zvrsti kot vzgojiteljice iz vrtca. Večina anketiranih vzgojiteljic se počuti kompetentne in ne zaznava težav pri pisanju, kot tudi ne pri govorjenju. Vzgojiteljice iz vrtca imajo več težav pri govorjenju, vzgojiteljice iz 1. razreda pa pri pisanju. V večini vrtcev in šol se vzgojiteljice niso udeležile seminarjev ali izobraževanj, ki bi bila namenjena izključno uporabi slovenskega jezika na delovnem mestu. Premalo strokovnega izpopolnjevanja je drugi najpogostejši vzrok za nepravilno rabo slovenščine v vrtcu in šoli. Večina vzgojiteljic meni, da je glavni vzrok za nepravilno rabo slovenščine v vrtcih in šolah nevajenost uporabe knjižnega jezika v vsakdanjem življenju.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: slovenski knjižni jezik, nepravilna raba jezika, diplomirane vzgojiteljice predšolskih otrok, vrtec, 1. razred OŠ
    Število strani: 49
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Darija SkubicMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11632457)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4549
    Datum vnosa: 13 Jul 2017 11:22
    Zadnja sprememba: 13 Jul 2017 11:22
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4549

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa