[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Stališča osnovnošolcev celjske in belokranjske regije do gensko spremenjenih organizmov

Nives Kukovec (2017) Stališča osnovnošolcev celjske in belokranjske regije do gensko spremenjenih organizmov. Magistrsko delo.

[img] PDF
Download (895Kb)

    Povzetek

    V prenovljenem učnem načrtu Biologija, ki se izvaja v 8. in 9. razredu osnovne šole, so zajete tudi vsebine, povezane z genetiko in biotehnologijo. Te vsebine so namreč po prenovi postale del obveznega programa. Omenjeni področji sta tesno povezani s področji razvoja v znanosti in medicini. Zato je pomembno, da se mlade generacije že v osnovni šoli izobražujejo o novostih in napredku. Genetiko delimo na tri večja področja: molekularno genetiko (preučuje dedni material na molekularnem nivoju), klasično ali transmisijsko genetiko (način prenosa in rekombinacija genov iz generacije v generacijo) in populacijsko genetiko (preučuje dinamiko genov znotraj populacij) (Herzog Velikonja, Gruden, Pašič, 2000). Največji poudarek je na molekularni genetiki in transmisijski genetiki, s katero se učenci najbolj podrobno seznanijo. Vključevanje vsebin genetike in biotehnologije se pripisuje tudi temu, da je vsako leto vse več novih odkritij na obeh področjih, ki nam omogočajo nove načine zdravljenja različnih bolezni ter, ohranjanje starih in odkrivanje novih vrst, ki naseljujejo naš planet. Ker se povečuje tudi uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO), se morajo učenci že v osnovni šoli srečati tudi s temi vsebinami. Danes lahko v dnevnem tisku vedno bolj pogosto prebiramo vesti o novih tehnologijah, ki že posegajo v svet živega na način, ki se nam je še pred nedavnim zdel nemogoč in zelo oddaljen. Naslovi, ki nas napeljejo v branje prispevkov, so velikokrat prav alarmantni, ter pogosto v nas vzbudijo občutek, da nam genski inženiring in genske tehnologije prinašajo celo vrsto neznank in nevarnosti (Bohanec in sod. 2004). V magistrskem delu smo želeli s pomočjo anketnega vprašalnika raziskati, kakšna so stališča učencev dveh slovenskih regij do gensko spremenjenih organizmov, ali obstajajo razlike v stališčih glede na spol, glede na raven izobraževanja in glede na regijo, iz katere učenci prihajajo. V raziskavo je bilo vključenih 280 učencev 8. in 9. razreda iz dveh slovenskih regij. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike glede stališč do gensko spremenjenih organizmov med spoloma, med regijama, glede na nivo izobraževanja in glede na to, ali so se učenci o GSO v šoli že učili ali ne. Najmanj statistično pomembnih razlik se je pokazalo med obema regijama, ter glede na to, ali so se v šoli o GSO že učili ali ne. Med regijama smo statistično pomembne razlike ugotovili pri štirih trditvah. Glede na to, ali so se učenci o GSO v šoli učili ali ne, pa so se razlike pokazale le pri dveh trditvah, a kljub temu so večji interes za učenje o gensko spremenjenih organizmih pokazali tisti učenci, ki so se o GSO v šoli že učili. Med spoloma in glede na nivo izobraževanja pa so se statistično pomembne razlike pokazale pri sedmih oz. osmih trditvah od dvaindvajsetih (~1/3). Dekleta so pokazala večje zanimanje za učenje o gensko spremenjenih organizmih, se bolj strinjajo z uporabo uporabo GSO, podpirajo ekološko kmetijstvo in ne bi kupovala živil, ki vsebujejo GSO. Prav tako so se devetošolci bolj pripravljeni učiti o GSO, so bolj proti neoznačevanju GSO – hrane in se manj strinjajo z uporabo genskega inženirstva za izbiro lastnosti njihovih otrok, kakor osmošolci. Iz rezultatov lahko sklepamo, da mediji niso dober vir informacij, saj ne omogočajo ustreznega znanja, ki je potrebno, da se izoblikujejo jasna in trdna stališča do uporabe gensko spremenjenih organizmov. Učitelji morajo za izboljšanje poučevanja uporabljati predvsem strokovno in ažurno literaturo, ter v poučevanje vključiti vizualizacijska sredstva in multimedijo. Ker na stališča posameznika vpliva vir informacij menimo, da je pomembno, da se učenci z ustrezno strokovno literaturo srečajo že v osnovni šoli, saj bodo le tako lahko razvili svojo naravoslovno pismenost. Taki učenci tudi kasneje v višješolskem izobraževanju bolje usvojijo in poznajo strokovno terminologijo, kar vodi v bolj poglobljeno znanje.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi, stališča, biotehnologija, osnovna šola, učenec
    Število strani: 31
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Iztok TomažičMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11579721)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4489
    Datum vnosa: 21 Jun 2017 09:20
    Zadnja sprememba: 21 Jun 2017 09:20
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4489

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa