[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Vpliv nacionalne kulture na inkluzivno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in učnimi težavami v Sloveniji in na Japonskem

Jana Šircelj (2017) Vpliv nacionalne kulture na inkluzivno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in učnimi težavami v Sloveniji in na Japonskem. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1001Kb)

    Povzetek

    Ko zaslišimo besedo kultura, pogosto pomislimo na kulturno-zgodovinske spomenike, znamenitosti, premalo ozaveščeno pa je dejstvo, da je nacionalna kultura del vsakogar izmed nas, da se kaže že v načinu naše vzgoje v otroštvu in vse do oblik vedenja, ki jih razvijemo v odrasli dobi. Vpliva na naša stališča in predsodke do drugih, na to, v kolikšni meri jih sprejemamo ter v kakšnem odnosu smo do njih. Ko ljudje vzpostavimo neko vedenje, za katerega smo ugotovili, da v družbi funkcionira, ga neradi spreminjamo. Posledično se tudi kultura naroda spreminja počasi, saj vsaka generacija, vzgojena v določeni kulturi, v isti smeri vzgoji novo generacijo. Šele ko ugotovimo, da neko vedenje za nas ni več primerno, se lahko pojavi potreba po novem vedenju, po spremembi. Tako je za spremembo najprej potrebna temeljita sprememba družbe. V magistrskem delu želim predstaviti dve precej različni kulturi, slovensko in japonsko, ter pokazati, kako ti kulturi vplivata na izvajanje inkluzivnega izobraževanja oseb s posebnimi potrebami. Vsako kulturo bom predstavila posebej, saj so si zaradi geografske oddaljenosti in različnih zgodovinskih mejnikov, kulture med seboj izredno različne. Kultura sama po sebi na inkluzivno izobraževanje vpliva v vidiku sprejemanja odločitev in zakonov s politične strani, ki naj bi nakazovali želeno smer našega vedenja oziroma ravnanja v določenih situacijah. Pri uvažanju in izvažanju posameznih inkluzivnih modelov je potrebno dobro premisliti, kakšne spremembe se bodo morale uvesti, da se bo izbrani model čim bolj optimalno izvajal. Dejansko izvajanje odločitev v praksi je odvisno od razumevanja nove ideje, sodelovanja družbe pri odločitvah, od posameznikovih specifičnih lastnosti (njegove kulture) in tudi od vzpostavitve nadzora nad pričakovanim vedenjem. Slovenci kot individualističen narod še vedno dajemo poudarek na bolj individualističnem pristopu učne pomoči, skrbimo bolj za lasten uspeh ter se manj posvečamo uspehu drugih. Zaradi želje po priznanju pa sprejemamo nove ideje in strategije inkluzije, ki jih do določene mere tudi vpeljujemo v naš šolski sistem, da bi nudili čim večjo podporo otrokom s posebnimi potrebami in učnimi težavami. Prepogosto pa ob tem zanemarjamo vidik drugih udeležencev, saj dodatno izobraževanje učiteljev na tem področju in pomoč strokovnih centrov ni konkretno vzpostavljeno. Japonci kot kolektivističen narod dajejo velik pomen uspehu skupin, učno pomoč v večji meri izvajajo v razredu ter poudarjajo enovitost naroda. Politične in zakonodajne odločitve sprejemajo počasneje in pred tem skrbno premislijo možne posledice. Četudi se je inkluzivno izobraževanje na Japonskem uveljavilo precej pozno, se morajo sedaj učitelji obvezno dodatno izobraževati, hkrati pa tudi njihova prepričanja pripomorejo, da sprejemajo povratne informacije o svojem delu in ga izboljšujejo. Japonska in Slovenija se razlikujeta v različnih vidikih: od sprejemanja odločitev do pridobivanja znanja in načina izboljševanja šolskega sistema, vendar obstaja verjetnost, da se bodo ob vse večjem vplivu množičnih medijev razlike izrazito zmanjšale. Množični mediji prinašajo neke nove cilje, ideje in vizije, ki usmerjajo spremembe na vseh nivojih države. Pojavljajo se tudi nove preverjene strategije, ki jih države implementirajo v svojo zakonodajo in prakso: obsegajo vse od sprememb na ravni družbe, zakonov, fizičnega okolja, šolskih kultur do poučevanja v razredu in individualne pomoči učencem s posebnimi potrebami in učnimi težavami. Ob teh dejstvih želim podati tudi sugestije za učinkovitejše izvajanje inkluzije v slovenskem šolskem sistemu, ki bi pripomogle k optimalni inkluziji oseb s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: nacionalna kultura, inkluzivno izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami in učnimi težavami, Slovenija, Japonska
    Število strani: 91
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Marija KavklerMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11559241)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4471
    Datum vnosa: 31 Maj 2017 08:56
    Zadnja sprememba: 31 Maj 2017 08:56
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4471

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa