[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Ocenjevanje govora in jezika pri predšolskih otrocih s slepoto in slabovidnostjo

Ema Erzar (2017) Ocenjevanje govora in jezika pri predšolskih otrocih s slepoto in slabovidnostjo. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1651Kb)

    Povzetek

    V magistrskem delu sem raziskovala povezavo med razvojem govora in jezika ter slepoto in slabovidnostjo. Osredotočila sem se predvsem na razvoj govora in jezika otrok s slepoto in slabovidnostjo v starosti od nič do šest let. Motnje vida vplivajo na razvoj otroka že takoj po rojstvu. Videči otroci že od začetka iščejo kontakt z ljudmi, otroku s slepoto ali slabovidnostjo pa je to onemogočeno ali omejeno. Razlike v razvoju se torej začnejo pojavljati že v prelingvističnem obdobju. V teoretičnem delu naloge sem podrobneje predstavila razvoj govora in jezika otrok s slepoto in slabovidnostjo od rojstva do šestega leta starosti. Osredotočila sem se predvsem na prelingvistično obdobje, artikulacijo posameznih glasov, pojav prvih besed, razvoj pojmov in besednega zaklada, pojavljanje eholalij ter neverbalno komunikacijo. Predstavila sem tudi prevedeni del Oregonske lestvice, ki se nanaša na razvoj govora in jezika otrok s slepoto in slabovidnostjo. Opredelila sem tudi vlogo logopeda pri razvoju jezika in govora otrok s slepoto in slabovidnostjo. Empirični del naloge sem oblikovala na podlagi študije govora in jezika dveh slabovidnih predšolskih otrok. Ocenjevala sem njun spontani govor ter pripovedovanje znane zgodbe. V raziskavi sem se osredotočila predvsem na najpogosteje uporabljene besedne vrste in povprečno dolžino povedi. Rezultati so pokazali, da sta tako deklica kot deček pri spontanem govoru in obnovi zgodbe uporabljala največ členkov (kar pripisujem zaprtemu tipu vprašanj) in glagolov. Dekličina povprečna dolžina povedi pri spontanem govoru je bila 4,8 besede, pri obnovi zgodbe pa 5 besed. Dečkova povprečna dolžina povedi pri spontanem govoru je bila 5,2 besede, pri obnovi zgodbe pa le 3,9 besede. Deklica je uporabljala daljše povedi pri obnovi zgodbe Rdeča kapica, medtem ko je deček daljše povedi tvoril pri spontanem govoru. Na podlagi teoretičnih izhodišč in dobljenih rezultatov sem oblikovala tudi predloge za nadaljnje delo na področju govora in jezika slepih in slabovidnih otrok.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: slepota in slabovidnost, predšolski otroci, govorno-jezikovni razvoj, povprečna dolžina povedi, besedne vrste
    Število strani: 70
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Martina OzbičMentor
    asist. dr. Ingrid Žolgar JerkovičSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11556425)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4468
    Datum vnosa: 30 Maj 2017 13:49
    Zadnja sprememba: 30 Maj 2017 13:49
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4468

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa