[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Govorna razumljivost odraslih oseb z Downovim sindromom

Alisa Kovačevič (2017) Govorna razumljivost odraslih oseb z Downovim sindromom. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2678Kb)

    Povzetek

    Komunikacija je ena od osnovnih človeških potreb in ena najpomembnejših poti do samostojnosti vsakega posameznika, torej tudi oseb z Downovim sindromom (v nadaljevanju DS). Največja odstopanja v komunikacijskih zmožnostih so pri osebah z DS opazna pri govoru in jeziku. Slabša razumljivost govora onemogoča učinkovito komunikacijo in socialno vključenost v okolico, omeji akademsko, poklicno ter vpliva na psihološko in čustveno področje posameznikovega življenja. Raziskave na področju govora in jezika oseb z DS so v preteklosti zajemale le otroke, saj je bila življenjska doba teh oseb zelo kratka. Z daljšanjem življenjske dobe (do 50 in več let) se pojavlja potreba po raziskovanju tega področja tudi pri odraslih osebah z DS, ki jih je potrebno usposobiti za čim bolj samostojno življenje. Pri tem pa je zelo pomembna učinkovita komunikacija, katere ključni predpogoj je govorna razumljivost. Po navedbah različnih avtorjev se lahko z govorno in jezikovno terapijo govorno-jezikovne sposobnosti oseb z DS izboljšajo tudi v obdobju odraslosti. Zato želimo z raziskavo opozoriti, da bi morali tudi odraslim osebam z DS v kar največji meri zagotoviti pomoč logopedov pri spodbujanju in maksimalnem razvijanju, pa tudi ohranjanju pridobljenih govorno-jezikovnih sposobnosti. V teoretičnih izhodiščih magistrskega dela smo opredelili DS, motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR), komunikacijo, govor, jezik, govorno-jezikovni razvoj, govorno-jezikovne motnje in govorno razumljivost ter opisali posebnosti komunikacije, govora, jezika in razumljivosti oseb z DS. Opisana je tudi povezanost motorike in govora teh oseb. Raziskava je bila narejena na vzorcu 149 odraslih oseb z DS s področja celotne Slovenije. Z njo smo želeli dobiti vpogled v govorno razumljivost odraslih oseb z DS v slovenskem prostoru, ki do sedaj še ni bila predmet raziskav. Podatke smo pridobili z vprašalnikom, sestavljenim iz vzorcu prirejene Lestvice razumljivosti govora v vsakdanjem življenju: slovenščina (ICS) (v nadaljevanju ICS lestvica) in dodatnih vprašanj, povezanih z govorno razumljivostjo in težavami na področju govora in jezika. Zanimala nas je stopnja njihove govorne razumljivosti glede na različne komunikacijske partnerje in dejavnike, ki lahko nanjo vplivajo (spol, starost, težave, povezane s sluhom, govorom in jezikom itd.). Raziskava je potrdila, da se tudi pri odraslih osebah z DS stopnja razumljivosti govora komunikacijskemu partnerju viša z njegovim boljšim poznavanjem govorca (jim je bližji, preživijo z njim več časa). Tako so te osebe najbolj razumljive staršem/skrbnikom, najmanj pa drugim neznanim osebam. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da se govorna razumljivost manjša z višanjem stopnje MDR. Najbolj razumljiv je govor oseb z lažjo MDR, najmanj pa oseb s težjo MDR. Na njihovo govorno razumljivost vpliva tudi prisotnost težav, povezanih s sluhom, govorom in jezikom. Govorna razumljivost oseb brez navedenih težav je boljša kot pri osebah, pri katerih so težave prisotne. Ni pa bistvene razlike v govorni razumljivosti med spoloma. Ugotovili smo še, da ima več odraslih oseb z DS težave zaradi slabše govorne razumljivosti v komunikaciji v neznanih kot znanih situacijah. Zaradi svoje slabše govorne razumljivosti se te osebe zanesljivo lažje znajdejo v znanih situacijah, poznanem okolju z ljudmi, ki jih poznajo, kot pa v neznanem okolju z neznanci. Je pa govorna razumljivost tistih, ki imajo težave v znanih situacijah nižja, kot pri tistih, ki imajo težave v neznanih situacijah. Težave v komunikaciji v znanih situacijah, domačem okolju se glede na razumljivost govora otroka/varovanca izrazijo oz. zaznajo kasneje kot v neznanem okolju. Potrebna je slabša govorna razumljivost, saj tisti, ki so z otrokom/varovancem največ v stiku, najboljše poznajo njegov govor in ga tudi najlažje razumejo.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: Downov sindrom, motnja v duševnem razvoju, govor, jezik, govorna razumljivost, govorno-jezikovna motnja
    Število strani: 106
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Janez JermanMentor
    doc. dr. Martina OzbičSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11464521)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4378
    Datum vnosa: 15 Feb 2017 09:56
    Zadnja sprememba: 15 Feb 2017 09:56
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4378

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa