[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Obrnjeno učenje pri pouku gospodinjstva

Jana Beronja (2017) Obrnjeno učenje pri pouku gospodinjstva. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1548Kb)

    Povzetek

    V magistrskem delu je podana opredelitev obrnjenega učenja, njegove oblike, prednosti in pomanjkljivosti. Za uspešno vključevanje obrnjenega učenja v vzgojno-izobraževalni proces je potrebno ustrezno znanje o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo mora znati pravilno uporabljati tako učitelj, ko snema videoposnetek in ga objavi na učencem dostopen način, kot tudi učenec, ki si mora za domačo nalogo ogledati videoposnetek. Ker obrnjeno učenje vključuje elemente behavioristične in konstruktivistične teorije poučevanja, v delu kratko predstavim tudi ti dve teoriji. Podani so predlogi, kako vpeljati obrnjeno učenje v vzgojno-izobraževalni proces. Ker vseh vsebin ni mogoče oziroma ni smiselno obravnavati z vpeljavo obrnjenega učenja, v magistrskem delu tudi podam predlog vsebin veljavnega učnega načrta za predmet gospodinjstva, ki bi jih bilo smiselno obravnavati s pomočjo obrnjenega učenja. Pri obrnjenem učenju se učiteljeva in učenčeva vloga pri pouku spremenita tako, da je v ospredju učenec, učitelj pa je učencu v oporo in pomoč. Poveča se interakcija med njima. Obrnjeno učenje je večinoma individualizirano, poleg tega ima zelo širok spekter različic, kar pomeni, da potek obrnjenega učenja ni točno določen, dovoljena so odstopanja, če se z njimi prilagodimo okoliščinam učenja. Obrnjeno učenje je primerno tudi za poučevanje učencev s posebnimi potrebami, saj uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije omogoča prilagoditve tako z vidika prilagajanja učnega tempa in okolja učencu kot vrsto drugih prilagoditev glede na specifične potrebe posameznih učencev. Raziskava, ki sem jo izvedla pri gospodinjstvu v šestem razredu, je predstavljena v empiričnem delu. Trajala je štirinajst dni, učenci pa so bili razdeljeni v kontrolno in eksperimentalno skupino. Preverila sem predznanje učencev, nato pa v eksperimentalni skupini izvedla pedagoški eksperiment (vedba obrnjenega učenja). Učenci so si tako morali doma ogledati videoposnetek. Ogledu videoposnetka doma so sledile aktivnosti v razredu. Čez štirinajst dni je sledilo preverjanje znanja s spletnim kvizom. V kontrolni skupini si učenci niso ogledali videoposnetka, vsebina jim je bila predstavljena frontalno, preverjanje pa je bilo izvedeno čez štirinajst dni po obravnavi nove snovi s spletnim kvizom. S pedagoškim eksperimentom sem želela ugotoviti, ali se med skupinama pojavljajo razlike v rezultatu na preizkusu znanja in v razumevanju težjih konceptov pri gospodinjstvu. Pri obrnjenem učenju se odgovornost za lastno učenje prenese na učenca, zato sem skušala tudi ugotoviti, ali so učenci eksperimetalne skupine bolj odgovorni in motivirani za učenje gospodinjstva in ali imajo pozitiven odnos do uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in obrnjenega učenja. Zanimalo me je tudi, ali učenci menijo, da imajo zaradi obrnjenega učenja več dela doma in ali bi si želeli bazo vidoposnetkov na spletu. Ugotovila sem, da učenci, pri katerih uporabimo obrnjeno učenje, dosežejo boljši rezultat na preizkusu znanja in izkazujejo boljše razumevanje težjih konceptov. Dejstvo, da si morajo za domačo nalogo ogledati poučen videoposnetek, jih ne moti, prav tako so izrazili željo, da bi imeli bazo videoposnetkov na spletu, ki bi si jih lahko ogledali kadar koli bi želeli. Rezultati raziskave med skupinama niso pokazali razlik v odnosu učencev do učenja s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije in do obrnjenega učenja. Ravno tako rezultati niso pokazali razlik v odgovornosti do lastnega učenja. Med učenci, ki so obravnavali snov z obrnjenim učenjem, in tistimi, pri katerih je pouk potekal frontalno, ni bilo opaziti bistvenih razlik v pripravljenosti na učno uro gospodinjstva, kot tudi ne razlik v motiviranosti za učenje gospodinjstva. Na podlagi rezultatov lahko zaključim, da je obrnjeno učenje, ki se je izkazalo kot učinkovito z vidika pomnjenja znanja, omogoča pa tudi razumevanje težjih konceptov izbranih vsebin, zagotovo eden izmed sodobnih pristopov poučevanja izbranih vsebin gospodinjstva v prihodnosti.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: obrnjeno učenje, gospodinjstvo, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, spletni kviz, odgovornost
    Število strani: 57
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Verena KochMentor
    asist. dr. Francka Lovšin KozinaSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11445321)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4367
    Datum vnosa: 02 Feb 2017 16:34
    Zadnja sprememba: 02 Feb 2017 16:34
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4367

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa