[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Karierna odločitev v socialnem in kulturnem kontekstu

Miha Lovšin (2017) Karierna odločitev v socialnem in kulturnem kontekstu. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (3187Kb)

    Povzetek

    Začetek ukvarjanja s kariero sovpada z začetkom industrijskega načina proizvodnje pred več kot 100 leti. Sčasoma je zlasti karierna odločitev postala predmet interesa posameznikov in družbe. V prvem poglavju pokažemo, kako se je skozi to obdobje industrijska družba spreminjala v družbo tehnološkega razvoja in v današnjo družbo znanja. Hkrati s tem pa se je spreminjal tudi pogled na posameznikovo kariero. V industrijski družbi je bila družbena ureditev hierarhična in statična, trg dela je bil predvidljiv, obstajala so močna nacionalna gospodarstva. Z razvojem prometa in informacijsko-komunikacijske tehnologije je postajal intenzivnejši boj za konkurenčnost, podjetja so morala za obstanek vedno več vlagati v razvoj, trg dela postane vse bolj nepredvidljiv. Še zlasti stopnja izobrazbe postaja vse bolj ključnega pomena za posameznikov uspeh na trgu dela. Aktualni mednarodni podatki kažejo, da so na vrhu gospodarske uspešnosti na znanju temelječa podjetja za produkcijo storitev. Teoretiki družbe v tem smislu današnjo družbo označujejo kot družbo znanja. V Sloveniji statistični kazalci kažejo porast deleža brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo in deleža zaposlitev za skrajšani delovni čas. Čeprav današnja družba znanja temelji na znanju, pa stopnja izobrazbe ne predstavlja več ključnega dejavnika za uspešnost karierne poti. Vprašanje, ki ga v tem smislu zastavimo kot osrednje znotraj raziskovanja karierne odločitve v socialnem in kulturnem kontekstu, je, zakaj so izmed vseh posameznikov, vključenih v isti izobraževalni sistem, ne glede na akademsko kvalifikacijo, nekateri uspešni pri uporabi znanja oz. svoji karieri, drugi pa ne. S pregledom teoretskih diskurzov na področju kariernega razvoja, izbire in odločanja smo raziskali, kako se je v zadnjih 100 letih s spreminjanjem družbenega konteksta spreminjal tudi pogled na posameznikovo kariero. Ugotovili smo, da se nabor znanja iz tega področja zbira, dograjuje in spreminja. Identificirali smo dve glavni teoretski smeri, in sicer psihološke teorije in sociološke teorije. Prve utemeljujejo, da je za to, kakšno karierno pot bo posameznik imel, ključno, da pozna svoje lastnosti, sposobnosti in interese, da se zaveda izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti, da ima veščine odločanja ter veščine za prehod med različnimi vrstami in stopnjami izobraževanja in za prehod na trg dela. Sociološke teorije po drugi strani utemeljujejo, da posameznikovo socialno in kulturno ozadje vpliva na vrsto in na uspešnost niza posameznikovih kariernih odločitev, iz katerih izhaja njegova karierna pot. Teorija interakcije posameznika s skupnostjo kombinira psihološki in sociološki vidik in raziskuje posameznikovo karierno pot tako z vidika družbe kot z vidika posameznika. Izhaja iz tega, da posameznik razvija kariero v interakciji z družbo, ki ga obdaja. Glavna razlika med starejšimi in sodobnejšimi teoretskimi diskurzi pokaže, da se ne glede na teoretsko smer, karierna odločitev ne zaznava kot enkratno dejanje, ampak kot ponavljajoča se aktivnost, integrirana v posameznikovo karierno pot. V poglavju Aplikacija teoretskih konceptov v svetovalno delo in politike smo nadalje raziskovali, na kakšen način se teoretska spoznanja prenašajo v razumevanje prakse svetovalnega dela, v trenutno slovensko prakso svetovalnega dela v šoli in v evropske in nacionalne politike, povezane s svetovalnim delom. Ugotovili smo, da na prakse svetovalnega dela v šoli najbolj vplivajo psihološke teorije. Prakse se osredotočajo na pomoč posamezniku pri identificiranju lastnosti, sposobnosti in interesov, pri spoznavanju razpoložljivih možnosti izobraževanja in usposabljanja, pri sprejemanju odločitev in pri prehajanju med različnimi stopnjami in vrstami izobraževanja. Kot sledi iz definicije vseživljenjske karierne orientacije, se prakse svetovalnega dela poleg pomoči posameznikom pri sprejemanju odločitev osredotočajo še na pomoč pri vodenju kariere. Slednje se kaže kot izobraževanje za kariero, v katerega se umešča predvsem učenje veščin vodenja kariere. Pregled praks svetovalnega dela v Sloveniji pokaže, da v šolskem prostoru prevladujejo tiste, ki se osredotočajo na pomoč posameznikom pri sprejemanju odločitev, še zlasti pri izbiri nadaljnjega izobraževanja. Izobraževanje za kariero je v slovenskem šolskem prostoru prisotno le izjemoma. Na ravni strateških dokumentov in dokumentov s področja izobraževanja v EU in v Sloveniji so med dejavniki uspešnosti kariere najpogosteje stopnja izobrazbe in vseživljenjsko učenje. Na ravni dokumentov, ki se neposredno nanašajo na svetovalno delo, se osrednji vpliv na uspešnost kariere v družbi znanja pripisuje učenju veščin vodenja kariere, ki omogočajo posamezniku, da sprejema ustrezne odločitve na svoji karierni poti. Izhajanje iz determiniranosti socialnega in kulturnega ozadja, kar je značilnost socioloških teorij, po drugi strani ne pušča na voljo veliko prostora za svetovalčevo intervencijo. V praksi svetovalnega dela v šoli in tudi v politikah na tem področju bistvenega vpliva socioloških teorij zato nismo zasledili. V polju teoretskih debat nismo zaznali iskanja povezav med predstavniki omenjenih dveh teoretskih vej, razen v teoriji interakcije posameznika s skupnostjo. Čeprav ta teorija utemeljuje, da okolje vpliva na oblikovanje posameznikovih lastnosti, sposobnosti in interesov in hkrati predstavlja okvir, znotraj katerega se razvija posameznikova kariera, pa ni eksaktna glede razlage mehanizmov, ki takšno interakcijo omogočajo. Za razumevanje karierne odločitve v socialnem in kulturnem kontekstu pa je ključno identificirati prav te mehanizme. Z empiričnim delom smo preverjali povezanost elementov, ki smo jih identificirali kot ključne na strani posameznika in na strani družbe. Na strani posameznika so to veščine vodenja kariere, na strani družbe pa socialni, kulturni in ekonomski kapital. Rezultati raziskave pokažejo, da je posameznikova karierna pot statistično pomembno pozitivno povezana z veščinami vodenja kariere in ekonomskim kapitalom. Izmed posameznih veščin je ustreznost karierne poti najmočneje povezana z veščino zavedanja sebe, najšibkeje pa z veščino odločanja. Ustreznost karierne poti je torej najmočneje povezana s poznavanjem svojih sposobnosti, lastnih omejitev na poti do kariernega cilja, obvladovanjem učinkovitega učenja, védenjem, kaj posameznika zanima, z dojemanjem dela kot vrednote, željo po učenju novega, verjetjem v zmožnost doseganja cilja (indikatorji veščine zavedanja sebe). S posameznikovimi veščinami vodenja kariere so statistično pomembno povezane vse tri oblike kapitala. Najmočneje so veščine vodenja kariere povezane z ekonomskim kapitalom, najšibkeje pa s socialnim kapitalom. Izmed posameznih indikatorjev ekonomskega kapitala so veščine vodenja kariere najmočneje povezane z zadovoljstvom z gmotnim položajem, najšibkeje pa s številom tehničnih dobrin. Izmed posameznih veščin vodenja kariere sta ekonomski in kulturni kapital najmočneje povezana z veščino zavedanja sebe, najmanj pa z veščino odločanja. S povezanostjo s socialnim kapitalom je ravno obratno, socialni kapital je najmočneje povezan z veščino odločanja, najšibkeje pa z veščino zavedanja sebe. Posameznikovo doseženo stopnjo izobrazbe kot kategorijo kulturnega kapitala smo obravnavali posebej, in sicer v iskanju odgovora na ključno vprašanje, postavljeno na začetku: zakaj so izmed vseh posameznikov, vključenih v isti izobraževalni sistem, ne glede na akademsko kvalifikacijo, nekateri uspešni pri uporabi znanja oz. svoji karieri, drugi pa ne. Raziskava potrdi, da je izmed vseh indikatorjev kulturnega kapitala dokončana lastna izobrazba najmočneje povezana z ustreznostjo posameznikove karierne poti. Prav tako raziskava potrdi, da je dokončana lastna izobrazba statistično pomembno povezana z veščinami vodenja kariere. Vendar pa je dokončana lastna izobrazba s posameznikovimi veščinami vodenja kariere povezana šibkeje kot bralna pismenost in udejstvovanje na kulturnih dogodkih. Raziskava še pokaže, da je dokončana lastna izobrazba najmočneje povezana z veščino prehajanja (poznavanje bistva zaposlitvenega razgovora, obvladovanje pisanja ponudb za zaposlitev, prijav za vpis v izobraževanje, naravnanost na karierni cilj), z veščino odločanja pa sploh nima statistično pomembne povezanosti. Raziskava tudi pokaže, da razlike med brezposelnimi in zaposlenimi glede izobrazbe niso statistično pomembne. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med brezposelnimi in zaposlenimi glede kulturnega kapitala, socialnega kapitala, veščine zavedanja možnosti in glede veščine odločanja. So pa med brezposelnimi in zaposleni pomembne statistične razlike glede naslednjih spremenljivk (v vrstnem redu od najbolj do najmanj pomembnih): karierna pot, ekonomski kapital, veščine prehajanja, veščine zavedanja sebe, veščine vodenja kariere. Pri pomembnosti razlik med brezposelnimi in zaposlenimi glede ekonomskega kapital pojasnimo, da gre dejansko za posledico dejstva, da je posameznik brezposeln. Glede ostalih elementov ugotovimo, da stopnja dosežene izobrazbe ne odraža ustreznosti karierne poti, in razvitosti veščin vodenja kariere, še posebej veščine prehajanja ter veščine zavedanja sebe. Kot potrdi raziskava, pa so prav to bistveni elementi uspešnosti pri zaposlovanju. Empirični del torej potrdi povezanost elementov, ki smo jih identificirali na strani posameznika in na strani družbe. S tem smo prispevali k večji eksaktnosti teoretskega koncepta interakcije posameznika s skupnostjo, saj smo identificirali možni mehanizem, ki omogoča razlago te interakcije. Skladno z ugotovitvami predlagamo nadaljnja raziskovalna vprašanja, kot so: kakšen je vpliv različnih kultur (jezikovne, ekonomske manjšine) na razvoj veščine zavedanja sebe; kako lahko šola usposablja posameznika za veščine vodenja kariere znotraj obstoječih izobraževalnih programov (predmeti, obvezni program, izbirni program); kaj lahko družba stori za povečanje ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala z vidika razvoja veščin vodenja kariere, še posebej z vidika veščine zavedanja sebe in veščine prehajanja.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: veščine vodenja kariere, karierna pot, socialni kapital, kulturni kapital, ekonomski kapital, svetovalno delo
    Število strani: 204
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Janez KrekMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11437129)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4355
    Datum vnosa: 26 Jan 2017 13:26
    Zadnja sprememba: 26 Jan 2017 13:26
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4355

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa