[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Motiviranost, kognitivni stil ter učna uspešnost dijakov in dijakinj pri predmetu kemija

Debora Gorjan (2016) Motiviranost, kognitivni stil ter učna uspešnost dijakov in dijakinj pri predmetu kemija. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (693Kb)

    Povzetek

    V procesu učenja je zelo pomembno, da so učenci motivirani za učenje. Pri predmetu kemije je za učitelje velik izziv motivirati učence, saj naravoslovno področje zajema veliko abstraktnih pojmov in zahtevnejših učnih vsebin. Skozi izobraževalno vertikalo naraščata abstraktnost pojmov in zahtevnost učnih vsebin, kar zmanjšuje motiviranost učencev za učenje le-teh. V okviru mojega diplomskega dela je bilo ugotovljeno, da se fantje bolj zanimajo za naravoslovje, dekleta pa so kljub temu v povprečju uspešnejša pri naravoslovnih predmetih. Nekateri raziskovalci so raziskovali še druge notranje dejavnike, ki bi lahko vplivali na motivacijo za učenje naravoslovja. Ugotovili so, da je kognitivni stil posameznika boljši napovedovalec glede odločitve posameznika za učenje naravoslovja ali družboslovja; spol ima le posreden vpliv na motivacijo za učenje naravoslovja. Namen tega magistrskega dela je ugotoviti, kakšen je odnos med kognitivnim stilom, motiviranostjo in učno uspešnostjo dijakov in dijakinj pri predmetu kemija. Spoznanja so uporabna za učitelje kemije, da znajo prepoznati kognitivni stil učencev oziroma dijakov in stopnjo njihove motiviranosti za učenje kemije ter posledično izberejo najustreznejši učni pristop. Empirični del magistrskega dela vsebuje raziskavo, ki je bila izvedena na štirih slovenskih gimnazijah. Vključenih je bilo 518 dijakinj in dijakov povprečne starosti 16 let. Izpolnjevali so tri vprašalnike, in sicer Vprašalnik notranje motivacije za učenje kemije ter Vprašalnika kognitivnih stilov – sistematični in empatični kognitivni stil oziroma količnik. Zbrani podatki so bili kvantitativno analizirani s statističnim programom SPSS. Rezultati so pokazali, da so dijaki v povprečju srednje motivirani za učenje kemije. Najbolj so motivirani za učenje kemijskih pojmov na makroskopski ravni, stopnja motiviranosti se zmanjša pri prehodu na bolj abstraktni submikroskopsko ter simbolno raven. Izkazalo se je, da je med dijaki izražen bolj empatični kognitivni stil kot sistematični. Dijaki, ki so imeli bolj izražen sistematični kognitivni stil, so bili bolj motivirani za učenje kemije ter za učenje kemijskih pojmov na treh ravneh. Tisti, ki so bili motivirani za učenje kemije, so imeli boljši učni uspeh pri kemiji. Na osnovi rezultatov je mogoče zaključiti, da je kognitivni stil bolj posredno povezan z učno uspešnostjo, saj ni bilo odkritih statistično pomembnih odnosov med uporabljenimi spremenljivkami. Izkazalo se je tudi, da so dekleta, kljub večji izraženosti empatičnega kognitivnega stila, pri kemiji in drugih naravoslovnih predmetih učno bolj uspešna. Sledi pa lahko sklep, da je kognitivni stil v tesnejšem odnosu z motivacijo dijakov za učenje naravoslovja kot spremenljivka spola, saj so dijaki z bolj izraženim sistematičnim kognitivnim stilom pokazali večjo motiviranost za učenje naravoslovnih vsebin.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: učna motivacija, sistematičnost, empatičnost, učna uspešnost, razlike med spoloma, kemijsko izobraževanje, srednja šola
    Število strani: 48
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Mojca JuriševičMentor
    izr. prof. dr. Iztok DevetakSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11401033)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4313
    Datum vnosa: 03 Jan 2017 08:57
    Zadnja sprememba: 03 Jan 2017 08:57
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4313

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa