[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Samopodoba specialnih in rehabilitacijskih pedagogov v primerjavi z učitelji razrednega pouka

Anja Dovečar (2016) Samopodoba specialnih in rehabilitacijskih pedagogov v primerjavi z učitelji razrednega pouka. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2447Kb)

    Povzetek

    V magistrskem delu ugotavljam, kakšno samopodobo imajo specialni in rehabilitacijski pedagogi ter kakšno učitelji razrednega pouka. S pomočjo primerjave sem poskušala ugotoviti, na katerih področjih imajo boljšo in na katerih področjih slabšo samopodobo. V teoretičnem uvodu predstavljam definicije in opredelitve pojma samopodoba, komponente in področja samopodobe, samopodobo pedagoškega delavca, dejavnike, ki vplivajo na samopodobo pedagoških delavcev, vpliv samopodobe na poučevanje in na samopodobo učencev, načine spodbujanja dobre samopodobe pri pedagoških delavcih in učencih. Na kratko pa predstavljam tudi delo učiteljev razrednega pouka in specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Samopodobo in področja samopodobe sem raziskovala z Lestvico učiteljeve samopodobe (TECON) in Vprašalnikom za ugotavljanje samopodobe učiteljev in vzgojiteljev. Vzorec je sestavljen iz 85 oseb, od tega je 60 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in 25 učiteljev razrednega pouka. Rezultati so pokazali, da je samopodoba specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in učiteljev razrednega pouka na splošno dobra, med obema skupinama ni statistično pomembnih razlik. Specialni in rehabilitacijski pedagogi imajo na vseh področjih, razen na področju fizične varnosti, dobro samopodobo. Učitelji razrednega pouka pa imajo dobro samopodobo na vseh področjih. Statistično pomembna povezava se je pokazala pri odnosu samopodobe in delovne dobe, izkazalo se je, da se samopodoba z delovno dobo izboljšuje. Na področju identitete pa je hi kvadrat test prav tako pokazal statistično pomembne razlike med obema preučevanima skupinama, saj ima bistveno več specialnih in rehabilitacijskih pedagogov slabo samopodobo kot pa učiteljev razrednega pouka. Ugotovila sem, da je samopodoba učiteljev razrednega pouka in specialnih in rehabilitacijskih pedagogov dobra, da je potrebno paziti na področje fizične varnosti obeh skupin ter pomagati učiteljem začetnikom razvijati dobro samopodobo in jim nuditi več opore in mentorstva pri delu, prav tako pa opozarjati in izobraževati učitelje o pomenu zdrave samopodobe za poučevanje in kvaliteto življenja.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: aamopodoba, specialni in rehabilitacijski pedagogi, učitelji razrednega pouka
    Število strani: 63
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Janez JermanMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11400009)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4309
    Datum vnosa: 03 Jan 2017 09:00
    Zadnja sprememba: 03 Jan 2017 09:00
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4309

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa