[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Klasična pravljica v prvem triletju osnovne šole in družinska pismenost

Alenka Lukaček (2016) Klasična pravljica v prvem triletju osnovne šole in družinska pismenost. Magistrsko delo.

[img] PDF
Download (2251Kb)

    Povzetek

    »Klasična avtorska pravljica se neposredno zgleduje pri folklorni glede strukture, tem in motivov, od nje pa se najbolj loči po poetiki, ki je seveda avtorjev pečat povedanega.« (Haramija, 2012: 17). Pravljica je predmet raziskovanj že od 19. stoletja in je bila obravnavana po različnih teorijah: folkloristični, strukturalistični, literarni, psihoanalitični, sociološki, feministični in poststrukturalistični (Blažić, 2014). V učnem načrtu (Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt. 2011) je ena izmed predlaganih literarnih vrst v prvem triletju. Drugi del mojega teoretskega zanimanja je bila družinska pismenost. L. Mandel Morrow (1995) meni, da »družinska pismenost vsebuje načine, kako starši, otroci in drugi družinski člani uporabljajo pismenost doma in v njihovi skupnosti. L. Knaflič piše, da družinska pismenost zajema vse dejavnosti, ki potekajo znotraj družine in so povezane s pismenostjo (2009: 7). Vpliv družinske pismenosti na pismenost otrok so ugotavljali v različnih raziskavah. Mednarodna raziskava o pismenosti odraslih (International Adult Literacy Survey, 1999), v kateri je sodelovala tudi Slovenija, je pokazala, da se »pomembnejše kot založenost okolja z bralnim gradivom, kažejo najrazličnejše dejavnosti (branje knjig, obiskovanje knjižnic ipd.), ki jih izvajajo družinski člani in so povezane s pismenostjo« (Knaflič, 2002: 37). V raziskovalnem delu sem predstavila projekt družinskega branja klasičnih pravljic. Aktivnosti so bile usmerjene v razvijanje bralnega razumevanja, oblikovanje bralnih strategij in razvoj jezikovnih zmožnosti. Raziskovalci in strokovnjaki uporabljajo različne pristope za ocenjevanje družinske pismenosti, zato sem najprej z Listo naslovov in avtorjev otroških knjig (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj) ugotovila poznavanje otroških knjig in pravljic staršev otrok. Starše sem navdušila za voden projekt družinskega branja in pripovedovanja klasičnih pravljic. Ker književna vzgoja v prvem triletju osnovne šole temelji na komunikacijskem pouku književnosti, so učenci razvijali recepcijsko zmožnost s poslušanjem, branjem in tvorjenjem/(po)ustvarjanjem klasičnih pravljic. S standardiziranim bralnim testom avtoric S. Pečjak in N. Potočnik sem preverila splošno bralno zmožnost učencev ob koncu prvega triletja osnovne šole. Razvita bralna zmožnost je v učnem načrtu (Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt. 2011) opredeljena kot sposobnost hitrega avtomatiziranega branja z razumevanjem in predstavlja osrednjo učno spretnost. Dosežek učenca na bralnem testu je pokazal, kje v populaciji tretješolcev se nahaja posamezni učenec glede na svoj dosežek. Ugotovljeno stanje mi bo omogočilo učinkovitejše načrtovanje pomoči posameznemu učencu in s tem tudi učinkovitejše poučevanje pri samem pouku. Čeprav rezultatov ne morem posploševati, bo projekt družinskega branja pravljic, kot primer dobre prakse, lahko prenosljiv tudi v druge okoliščine.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: klasična pravljica, komunikacijski pouk književnosti, družinska pismenost, polno literarnoestetsko doživetje, bralna zmožnost
    Število strani: 189
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    red. prof. dr. Igor SaksidaMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11347785)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4193
    Datum vnosa: 28 Nov 2016 12:34
    Zadnja sprememba: 28 Nov 2016 12:34
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4193

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa