[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Analiza socialnopedagoškega dela v razredu z uporabo tehnik čuječnosti

Darja Barborič Vesel (2016) Analiza socialnopedagoškega dela v razredu z uporabo tehnik čuječnosti. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1892Kb)

    Povzetek

    Magistrsko delo predstavi študijo primera obravnave učencev 4. razreda v redni osnovni šoli. Izbran je bil razred, ki ga učitelji opisujejo kot »nemirnega, glasnega«, razred, v katerem je zaradi vedenjske pojavnosti pri učencih težko učiti in v katerem je stopnja sporov med učenci po mnenju učiteljev izrazito visoka. Avtorica, socialna pedagoginja, je v obravnavi sodelovala kot del aktiva svetovalne službe, kot dodatna, občasna učiteljica, in sicer z namenom iskanja učinkovitega pedagoškega programa za preseganje izstopajočega vedenja. Vključila je metodo, način dela, ki izhaja iz prepoznanih potreb učencev po višji stopnji umirjenosti v razredu, ki bi omogočala šolsko delo in vzpostavljanje veščin za preseganje izstopajočega vedenja. Pedagoški program je temeljil na teoretskem spoznanju, da je vedenje otroka močno povezano in odvisno od stopnje možnosti njegove samoregulacije. Kot intervencijo, ki bi pri otrocih razvijala samoregulacijo, je socialna pedagoginja razvila in preizkusila pedagoški program »Žabice«, v katerem so bile uporabljene metode čuječnosti, prilagojene za starostno obdobje otrok. Izvedena analiza je raziskovala značilnosti in prepoznane učinkovitosti socialnopedagoške obravnave z metodami čuječnosti. Analizirane so bile priprave na intervencije, doživljanje in počutje obravnavanih otrok ter učinkovitost, ki jo zaznavajo učitelji in otroci na ravni vedenja in sodelovanja. Raziskava je izpostavila pomen upoštevanja otrokovih potreb in potreb socialnega prostora, doživljanja in delovanja otroka tako kot posameznika ter kot dela skupine, razreda. Celotna raziskava je temeljila na sodelovalnem odnosu v procesu socialnopedagoške obravnave. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna metoda, in sicer študija primera. Raziskava je potrdila vpliv socialnopedagoških intervencij, ki temeljijo na čuječnosti, na razvoju in povečanju samokontrole pri učencih. Rezultati so pokazali, da je večina učencev pri sebi zaznala, opazila večjo umirjenost ter zmožnost odloga reagiranja, predvsem v konfliktnih situacijah. Omenjeno spremembo so opazili tudi učitelji, ki poučujejo v razredu. Raziskava ni potrdila, da bi se hkrati s povečanjem samokontrole pri učencih zmanjšalo moteče vedenje v razredu kot celoti. Med izvajanjem pedagoškega programa, ki je omogočil natančen vpogled v dinamiko razreda in razredno klimo, je prišlo do spoznanja, da moteče vedenje ni toliko rezultat dogajanja med vsemi učenci, temveč je povezano s funkcioniranjem točno določenih učencev. Ti kažejo znake motečega vedenja, ki ga tudi sami opredeljujejo kot namerno. Tudi omenjeni učenci v konkretnih situacijah izkazujejo ustrezno stopnjo samokontrole, saj kadar želijo in se odločijo sodelovati, to svojo namero izpeljejo popolnoma ustrezno in konstruktivno. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da moteče vedenje v razredu ni bilo posledica pomanjkanja samokontrole, temveč drugih dejavnikov. Avtorica je raziskovalni proces sproti prilagajala situaciji ter prek procesa sodelovanja in vodenja razreda tako raziskovala možnosti uporabe socialnopedagoških intervencij, ki bi vplivale na povečanje sodelovalnega vedenja določenih učencev z znaki motečega vedenja. Ugotovitev raziskave je, da pedagoški program čuječnosti za otroke ni izkazal učinkovitosti pri preseganju motečega vedenja kot obliki razrednega delovanja. Na povečanje sodelovalnega vedenja učencev so vplivali sodelovanje avtorice raziskave pri delu v razredu, natančen vpogled v razredno klimo, sprotno iskanje okoliščinam primernih socialnopedagoških intervencij ter poglobljeno sodelovanje avtorice/izvajalke z učitelji. Pedagoški program čujenosti za učence tako izkazuje uspešnost v možnosti oblikovanja socialnopedagoških intervencij, ki temeljijo na osredotočenosti na potrebe otrok/učencev, v omogočanju »nešolskega« dela v razredu, vzpostavljanju komunikacijskih povezav med učitelji ter omogočanju zaznavanja in reflektiranja občutkov in opažanj pedagoškega delavca. Socialnopedagoške intervencije, oblikovane v procesu pedagoškega programa in namenjene regulaciji točno določenega motečega vedenja, so izkazale močan pozitivni vpliv na oblikovanje bolj sodelovalnega in konstruktivnega vedenja vseh učencev.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: osnovna šola, izstopajoče vedenje, socialnopedagoške intervencije, čuječnost, študija primera
    Število strani: 150
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Jana Rapuš PavelMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11317833)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4111
    Datum vnosa: 16 Nov 2016 14:13
    Zadnja sprememba: 16 Nov 2016 14:13
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4111

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa