[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Odnos med likovno umetnostjo in šolskim predmetom likovna umetnost v našem prostoru skozi čas

Andreja Jamnik Oblak (2016) Odnos med likovno umetnostjo in šolskim predmetom likovna umetnost v našem prostoru skozi čas. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1555Kb)

    Povzetek

    Likovna vzgoja je nujna vzgojno-izobraževalna vsebina, potrebna za normalen psihofizični razvoj posameznika. Potrebo po ustvarjanju je imel človek že vse od začetkov razvoja civilizacije. Sprva njegov namen seveda ni bil kreiranje umetnin, pač pa je želel zadovoljiti svojo lastno kreativno potrebo z materiali, ki so mu bili na voljo. Tudi v kasnejših obdobjih se je umetnost seveda spreminjala in prevzemala različne vloge. Likovna vzgoja kot šolski predmet pa je v zadnjih stopetdesetih letih izrazito napredovala v svojem cilju urjenja otrokovega izražanja podob in tvorjenja vizualnega produkta. Učenec je tako v zadnjih stopetdesetih letih »prehodil« pot od golega šabloniranja vzorcev, posnemanja oblik in kopiranja do višjih kognitivnih funkcij in tako do danes prišel do globljega notranjega razumevanja podob, ki jih ustvarja; s pomočjo likovnega znanja pa na podlagi svojih izkušenj kreira sebi lasten likovni izrazni svet. Učiteljeva vloga ni preprosta: poznati otroka in njegovo predhodno likovno znanje ter se empatično vključevati v njegov psihofizični razvoj ob velikem številu učencev v razredu absolutno ni enostavno. To dokazujejo primeri učiteljev, ki različno vrednotimo otroška likovna dela, ko seveda otroka ne poznamo. V prihodnje bi bilo nujno potrebno zmanjšati število učencev v razredu povečati število ur pouka za vse učence. Umetnost sama ne vpliva neposredno na likovno vzgojo v šoli, kjer pouk poteka po smernicah učnega načrta. Učitelj s čim več ustvarjalne domišljije izvabi iz učenca kreativen likovni izraz ter vzpodbuja različne izrazne možnosti. Zato se mi zdi zanimivo razmišljanje o primerjavi med odraslo in otroško »umetnostjo« in dojemanjem sveta. Otrok pravzaprav ne ustvarja umetnosti, pač pa gradi sebi lasten likovni izraz. Umetnikov slog se oblikuje preko njegovega kontinuiranega razvoja, medtem ko učenec ne razmišlja o tem, da ustvarja umetnost, temveč gradi temelje za izraznost notranjega in sveta, ki ga opazuje. Otrokova izraznost potrebuje veliko razumevanja in poznavanja otroške psihologije (zato analiza po Vigotskem in Piageju).

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: likovna vzgoja, filozofija umetnosti, filozofija edukacije, zgodovina likovne vzgoje, cilji likovne vzgoje
    Število strani: 78
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič ČerkezMentor
    doc. dr. Darij ZadnikarSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11316041)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4106
    Datum vnosa: 16 Nov 2016 10:01
    Zadnja sprememba: 16 Nov 2016 10:01
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4106

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa