[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Pristopi učiteljev do učencev z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoli

Tanja Krenker (2016) Pristopi učiteljev do učencev z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoli. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2136Kb)

    Povzetek

    Govor in jezik v obdobju šolanja nista le sredstvo za sporazumevanje, ampak sta ključni sredstvi, ki otrokom omogočata, da lažje razumejo, usvajajo in izražajo znanje v procesu vzgoje in izobraževanja ter kasneje v življenju. Otrokom z govorno-jezikovno motnjo lahko ravno to obdobje predstavlja veliko stisko in oviro pri usvajanju in izražanju pridobljenega znanja ter pri vključevanju in vzpostavljanju konstruktivnih medvrstniških odnosov, če zanje niso uvedeni ustrezni pristopi s strani učiteljev, strokovnih delavcev (predvsem logopedov) in seveda s strani otrokovih staršev. Ravno iz tega sledi, da je potrebno otrokom oz. učencem z govorno-jezikovno motnjo v procesu vzgoje in izobraževanja prilagajati tako organizacijo kot tudi izvajanje pouka ter preverjanje in ocenjevanje znanja. Ključna oseba pri uvajanju sprememb v času pouka je učitelj. Iz tega razloga se diplomska naloga osredotoča na pristope razrednih učiteljev do učencev z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovnih šolah. Glede na temo diplomske naloge je v teoretičnem delu v grobem predstavljen koncept integracije, inkluzije, razlike med njima in kratek opis, kako se inkluzija odraža v procesu šolanja. Prav tako je opisan pomen socialne integracije in vpliv na osebe s posebnimi potrebami, torej tudi na učence z govorno-jezikovnimi motnjami. Sledi opredelitev oseb s posebnimi potrebami, definiranje govorno-jezikovnih motenj, kjer so izpostavljene le tiste govorne in jezikovne motnje, ki se pri otrocih, ki so na podlagi odločb usmerjeni kot otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, najpogosteje pojavljajo v procesu šolanja. Izpostavljena je ključna vloga učitelja in prilagoditve, ki jih mora le-ta v procesu vzgoje in izobraževanja upoštevati pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami. V diplomski nalogi je izpostavljen tudi pomen individualiziranega programa, pomen dodatne strokovne pomoči s strani logopedov in pomen medsebojnega sodelovanja med strokovnimi delavci, ki otroka z govorno-jezikovno motnjo obravnavajo in njihovimi starši. V raziskavo je bilo vključenih 40 učiteljev razredne stopnje, ki poučujejo na osnovnih šolah na območju Koroške. Cilj diplomskega dela je bil raziskati, kako učitelji na osnovnih šolah pristopajo do učencev s posebnimi potrebami, ki so že usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo kot učenci z govorno-jezikovnimi motnjami. Namen raziskave je bil pridobiti natančnejši vpogled v to, kako učitelji sodelujejo z učenci, logopedi in starši otrok z govorno-jezikovnimi motnjami ter katere metode, oblike in prilagoditve dela upoštevajo pri poučevanju učencev s tovrstnimi motnjami oz. primanjkljaji. Menimo, da nam bodo pridobljene informacije služile kot vodilo pri uspešnejšemu sodelovanju z učitelji in pri kvalitetnejšemu usmerjanju njihovega dela pri delu s tovrstnimi učenci v prihodnje. Rezultati raziskave so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika in predstavljeni na podlagi deskriptivne statistike v empiričnem delu naloge. Raziskava je razkrila, da učitelji v večini upoštevajo prilagoditve pri organizaciji in izvajanju pouka ter so pozorni na to, da učenci ne zamudijo oz., da ustrezno nadoknadijo zamujeno učno snov, ki je bila obravnavana v času, ko so bili le-ti odsotni zaradi individualnih logopedskih obravnav. Iz raziskave je bilo razvidno tudi to, da učitelji v večini pogosteje sodelujejo s starši otrok, ki imajo govorno-jezikovne motnje. Hkrati je bilo ugotovljeno, da so učitelji aktivno vključeni pri pripravi in evalvaciji individualiziranega programa, ter da jim aktivnejše sodelovanje z logopedi pomaga, da lažje razumejo učence z govorno-jezikovnimi motnjami in jim tako ustrezneje prilagajajo pouk in usvajanje, izražanje naučene učne snovi. Vsi anketirani učitelji so navedli, da so učenci z govorno-jezikovnimi motnjami s strani sošolcev pozitivno sprejeti in da jih je večina kos izobraževalnim zahtevam programa, v katerega so usmerjeni. Kot težavo so izpostavili prekratko prisotnost logopeda, zato predlagajo, da bi bil na vsaki šoli zaposlen logoped, ali da bi bil lahko večkrat v tednu prisoten na šoli mobilni logoped, s katerim bi učitelji lahko pogosteje kontaktirali in izmenjevali izkušnje ter morebitne pomisleke, težave pri poučevanju le-teh učencev. Učitelji so kot oviro pri poučevanju in prilagajanju vzgojno-izobraževalnega procesa izpostavili tudi pomanjkanje znanja in izkušenj ter potrebo po pridobivanju le-teh.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: inkluzija, učitelj, pristopi, pouk, govorno-jezikovne motnje, logoped, sodelovanje s starši
    Število strani: 98
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Martina OzbičMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11304521)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 4075
    Datum vnosa: 10 Nov 2016 10:59
    Zadnja sprememba: 10 Nov 2016 10:59
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4075

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa