[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Ozaveščenost razrednih učiteljev in staršev o pomenu glasbene vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole

Iva Dobovičnik (2016) Ozaveščenost razrednih učiteljev in staršev o pomenu glasbene vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole. Doktorska disertacija.

[img] PDF
Download (15Mb)

    Povzetek

    Disertacija obravnava ozaveščenost razrednih učiteljev in staršev o pomenu glasbene vzgoje v prvih letih osnovnošolskega izobraževanja. V teoretičnem delu izpostavljamo vpliv zgodnjega poučevanja glasbene vzgoje na celostni razvoj otroka ter pomen kakovostnega poučevanja glasbene vzgoje za razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Z razvojnega vidika izpostavljamo naravnanost učencev do glasbene vzgoje v prvih letih šolanja, ki je zelo povezana z domačim okoljem in stališči staršev do glasbe kot umetnosti in nosilke kulture ter z njihovim vrednotenjem glasbene vzgoje. Poleg družinskega okolja je tudi razredni učitelj tisti, ki mora poskrbeti, da se bo učenec intenzivno vključil v proces ustvarjalnega glasbenega učenja. Zaradi navedenega je z vidika kakovosti pomembno, da je glasbena ozaveščenost razrednih učiteljev, ki poučujejo predmet glasbena vzgoja, in tudi staršev, katerih otrok obiskuje razredno stopnjo osnovne šole, na visoki ravni. Kakovost glasbenega poučevanja povezujemo z učiteljevo strokovno in didaktično usposobljenostjo, z njegovo motivacijo za poučevanje glasbene vzgoje, visokim vrednotenjem glasbene vzgoje ter pozitivnimi stališči in odnosom do nje, s kakovostjo načrtovanih glasbenih vsebin, dejavnosti ter ustreznih glasbenih metod in novih pristopov glasbenega poučevanja. V zvezi s tem izpostavljamo pomen kulturno-umetnostne vzgoje, ki omogoča učencem stik s priznanimi umetniki z različnih glasbenih področij in z glasbo, s katero se srečujejo na različnih glasbenih prireditvah, v kulturno-umetniških ustanovah in v šolskem okolju ali pa ob aktivni udeležbi v glasbenih delavnicah. Empirični del disertacije vključuje dvodelno raziskavo. V prvem, kvantitativnem delu raziskave, ugotavljamo stanje ozaveščenosti slovenskih razrednih učiteljev o pomembnosti glasbene vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole ter ozaveščenost staršev o pomenu glasbene vzgoje za celostni razvoj otrok. V raziskavo je bilo vključenih 234 razrednih učiteljev in 367 staršev iz 40 osnovnih šol iz različnih slovenskih krajev. Naključno smo izbrali mestne in podeželske osnovne šole po različnih slovenskih regijah. Rezultati so pokazatelji stanja ozaveščenosti razrednih učiteljev in staršev o pomenu glasbene vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole v slovenskem prostoru. Glavne ugotovitve raziskave, vezane na razredne učitelje, so: da je glasbena ozaveščenost razrednih učiteljev, ki poučujejo na podeželski osnovni šoli, nekoliko višja kot pri razrednih učiteljih, ki poučujejo v mestni šoli; da je glasbena ozaveščenost razrednih učiteljev višja pri tistih z daljšo delovno dobo (več kot 30 let) kot pri razrednih učiteljih s krajšo delovno dobo (manj kot 10 let; 10–20 let; 21–30 let); da je glasbena ozaveščenost razrednih učiteljev, ki imajo glasbeno izobrazbo (končana nižja glasbena šola; končana srednja glasbena šola), v povprečju višja kot pri razrednih učiteljih, ki nimajo glasbene izobrazbe; da je glasbena ozaveščenost razrednih učiteljev s končano univerzitetno izobrazbo višja kot pri razrednih učiteljih z drugačno izobrazbo (Pedagoška akademija – višješolski študijski program, magistrski študijski program 2. stopnje). Izsledki raziskave kažejo, da starost razrednih učiteljev ne vpliva na njihovo glasbeno ozaveščenost, saj se v tem primeru statistično pomembne razlike ne kažejo. Glavne ugotovitve raziskave, vezane na starše, so: da starost, izobrazba in glasbena izobrazba staršev vplivajo na njihovo glasbeno ozaveščenost. Izsledki raziskave kažejo, da je glasbena ozaveščenost staršev, ki sodijo v najvišjo starostno kategorijo (več kot 50 let) višja v primerjavi s starši iz nižjih starostnih kategorij, v katere sodijo mlajši starši (manj kot 30 let, 30–40 let, 41–50 let); da je glasbena ozaveščenost staršev, ki imajo glasbeno izobrazbo (končana nižja glasbena šola, končana srednja glasbena šola) ali se kako drugače glasbeno udejstvujejo, v povprečju višja v primerjavi s starši, ki nimajo glasbene izobrazbe; da je glasbena ozaveščenost staršev, ki imajo univerzitetno izobrazbo, višja v primerjavi s starši z drugačno izobrazbo (srednja šola; visokošolski študijski program, magistrski študijski program 2. stopnje). Drugi kvantitativno-kvalitativni del raziskave je zasnovan kot kulturno-umetniški projekt, v katerega je bilo vključenih 84 učencev četrtih razredov treh osnovnih šol primorske regije. Projektno je bil izoblikovan model poučevanja glasbene vzgoje v četrtem razredu osnovne šole, ki je vključeval aktivno udeležbo umetnikov z različnih glasbenih področij ter stik s kulturno-umetniškimi ustanovami v okviru glasbenega pouka. V vzorec smo vključili eno eksperimentalno skupino (E) in eno kontrolno skupino (K). Pred začetkom izvajanja oblikovanega modela glasbenega poučevanja, smo v vseh štirih oddelkih četrtega razreda treh osnovnih šol (v eksperimentalni in kontrolni skupini) izpeljali začetno preverjanje znanja in anketni vprašalnik za merjenje učenčevega interesa za glasbo, priljubljenosti in vrednotenja predmeta glasbena vzgoja ter stališč do glasbene vzgoje in njihovega glasbenega znanja. Sledil je pričetek izvajanja oblikovanega modela poučevanja glasbene vzgoje, ki se je ob koncu šolskega zaključil. Takrat smo ponovno izpeljali končno preverjanje znanja ter anketni vprašalnik za učence eksperimentalne in kontrolne skupine. Ob začetku naslednjega šolskega leta, ko so učenci vstopili v peti razred, smo s ponovnim preverjanjem znanja preverili trajnost znanja učencev eksperimentalne in kontrolne skupine. Sklepne ugotovitve drugega dela raziskave med učenci so: da oblikovani model poučevanja glasbene vzgoje z aktivno udeležbo priznanih umetnikov in stikom s kulturno-umetniškimi ustanovami pri učencih eksperimentalne skupine vpliva na večji interes za glasbo, na večjo priljubljenost in višje vrednotenje predmeta glasbena vzgoja, na pozitivnejša stališča do glasbene vzgoje ter na boljše in trajnejše glasbeno znanje kot pri učencih kontrolne skupine. Ugotavljamo, da je kakovost glasbenega poučevanja obenem odvisna tudi od strokovno in didaktično usposobljenih razrednih učiteljev, ki so ustvarjalni, odprti za timsko in sodelovalno delo tudi izven šolskih okvirov, so dobro obveščeni o ponudbi na področju kulturno-umetnostne vzgoje ter so pripravljeni sodelovati s predmetnim učiteljem glasbene vzgoje na osnovni šoli kot »notranjim« svetovalcem, usmerjevalcem in soizvajalcem glasbene vzgoje. Menimo, da smo z uvajanjem novega pristopa poučevanja glasbene vzgoje razrednim učiteljem skozi kakovostno poučevanje glasbene vzgoje v povezovanju s kulturno-umetniškimi ustanovami in glasbenimi umetniki podali smernice za učinkovito uresničevanje ciljev glasbene vzgoje.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: osnovna šola, razredni učitelj, glasbena vzgoja, glasbena ozaveščenost, kulturno-umetnostna vzgoja, kulturno-umetniške ustanove
    Število strani: 480
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Barbara Sicherl KafolMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11256137)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3974
    Datum vnosa: 19 Okt 2016 16:06
    Zadnja sprememba: 19 Okt 2016 16:06
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3974

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa