[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Analiza karakteristik študentov glede na uspeh pri uvodnem predmetu iz programiranja

Klaudija Habjan (2016) Analiza karakteristik študentov glede na uspeh pri uvodnem predmetu iz programiranja. Magistrsko delo.

[img] PDF
Download (3232Kb)

    Povzetek

    V magistrskem delu raziskujemo karakteristike študentov, ki vplivajo na uspeh pri opravljanju izpitov pri predmetu iz uvodnega programiranja. Ugotoviti želimo, katere karakteristike študentov so povezane med seboj in katere vplivajo na uspeh pri predmetu iz uvodnega programiranja. Večina študentov prvega letnika smeri Računalništvo z vezavami Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani se pri predmetu Uvod v programiranje prvič sreča s programiranjem. Študenti iz leta v leto kažejo slabe rezultate na prvih izpitnih rokih, saj izpit opravi manj kot polovica študentov. V prvem delu magistrskega dela predstavljamo teorije učenja in podajamo pregled strokovne literature, ki analizira težave začetniškega programiranja. Ker je poučevanje programiranja največkrat zasnovano s problemsko orientiranim poukom, povezujemo uspešnost pri programiranju z uspešnostjo reševanja problemsko zasnovanih nalog. Sposobnost za programiranje postavljamo v kontekst računalniškega razmišljanja. Osredotočimo se na algoritmično razmišljanje, ki je eno ključnih področij računalniškega razmišljanja. Računalniško razmišljanje vsebuje določene aspekte razmišljanj, ki so prisotni pri reševanju matematičnih problemov. Z druge strani nas zanimajo tudi osebnostne lastnosti posameznika, ki se nanašajo na učenje in morda vplivajo na uspešnost pri začetnem učenju programiranja. Vsak posameznik ima značilno kombinacijo učnih strategij. Odločili smo se preizkusiti Kolbov model učnih modalitet in stilov. O karakteristikah študentov, ki vplivajo na uspeh pri uvodnem predmetu iz programiranja, je bilo skozi čas narejenih že veliko različnih raziskav, zanima pa nas, katere prevladujejo pri študentih, vključenih v raziskavo. V empirični raziskavi smo zbrali in analizirali osebnostne lastnosti študentov, ki se nanašajo na predhodno izobraževanje, ter lastnosti, ki se nanašajo na njihov odnos in izkušnje s programiranjem. S problemskim testom smo preizkusili tudi njihovo analitično razmišljanje, abstraktno razmišljanje in algoritmično razmišljanje. Izkazalo se je, da se med skupinama študentov Pedagoške fakultete in Fakultete za računalništvo in informatiko ne pojavljajo statistično pomembne razlike v povprečni uspešnosti pri uvodnem predmetu iz programiranja. Šibka, vendar pozitivna povezava se je pokazala med uspešnostjo pri predmetu iz uvodnega programiranja in uspešnostjo pri matematiki na maturi. Med študenti različnih letnikov se pojavljajo razlike v povprečni uspešnosti pri reševanju nalog, ki preverjajo analitično, abstraktno in algoritmično razmišljanje. Povezava med uspešnostjo pri omenjenih nalogah in uspešnostjo pri uvodnem predmetu iz programiranja je pozitivna in šibka. V našem vzorcu se med študenti Pedagoške fakultete ter študenti Fakultete za računalništvo in informatiko pojavljajo statistično pomembne razlike v njihovih učnih stilih. Pri študentih Pedagoške fakultete prevladuje divergentni učni stil, pri študentih Fakultete za računalništvo in informatiko pa asimilativni učni stil. Med skupinami študentov z različnimi učnimi stili se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v uspešnosti pri uvodnem predmetu iz programiranja. Na koncu empiričnega dela naloge s pomočjo strojnega učenja predstavljamo različne napovedne modele, ki razkrivajo, katere karakteristike študentov najbolj vplivajo na uspeh pri uvodnem predmetu iz programiranja. Izmed lastnosti, ki smo si jih izbrali, so se za najpomembnejše izkazale: predznanje programiranja, odnos študenta do programiranja, tip mature, ki jo je študent opravljal, uspešnost na maturi, fakulteta študija, učni stil ter uspešno reševanje nalog iz abstraktnega in algoritmičnega razmišljanja.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: uvodno programiranje, problemsko učenje, algoritmično razmišljanje, abstraktno razmišljanje, učni stil, strojno učenje
    Število strani: 67
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Irena Nančovska ŠerbecMentor
    red. prof. dr. Ljupčo TodorovskiSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11251273)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3957
    Datum vnosa: 18 Okt 2016 16:35
    Zadnja sprememba: 18 Okt 2016 16:35
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3957

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa