[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Vpliv različnih vrst gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost slovenskih petletnih otrok

Alenka Humar (2016) Vpliv različnih vrst gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost slovenskih petletnih otrok. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1098Kb)

    Povzetek

    Gibanje je primarna potreba predšolskega otroka, prav tako pa je bistveni element celostnega razvoja. Gibalna učinkovitost človeka je produkt usvojenosti gibanja in gibalnih sposobnosti. Tako gibanje kot tudi gibalne sposobnosti imamo v določeni meri že prirojene, v določeni meri pa jih lahko z učenjem in izkušnjami še dodatno razvijemo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali lahko pri petletnih otrocih z dodatnim izvajanjem določene vrste gibalne dejavnosti vplivamo na pospešen razvoj gibalnih sposobnosti in s tem na boljšo gibalno učinkovitost. Prav tako smo poskušali ugotoviti, katera gibalna dejavnost judo, splošna vadba ali športno plezanje, bi bila za to najprimernejša. V raziskavo je bilo vključenih 88 otrok starih povprečno 63,2 meseca (± 1,5 meseca), od tega je 63 otrok predstavljalo eksperimentalno skupino, in sicer 25 otrok je 2-krat na teden obiskovalo vadbo plezanja, 19 otrok je dvakrat tedensko obiskovalo vadbo juda in 19 otrok je 2-krat na teden obiskovalo splošno vadbo. Ostalih 25 otrok predstavlja kontrolno skupino, ki ni obiskovala nobene dodatne gibalne dejavnosti. Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti smo uporabili test MOT 4–6, ki je od leta 1993 standardiziran za slovensko populacijo 5,5 letnih otrok. Vsebuje 18 gibalnih nalog, ki pokrivajo področja stabilnosti, lokomotorike, manipulacij in finomotoričnih nalog. Ocenjevanje pri testu je zgrajeno na sistemu točkovanja in sicer se posamezna naloga ocenjuje s točkami 0, 1 ali 2, glede na postavljene kriterije, pri čemer 0 pomeni, da otrok ne obvlada naloge in 2, da otrok nalogo obvlada. Otroke smo testirali dvakrat in sicer prvič ob začetku vadbe in drugič po pol leta vadbe. Zastavili smo si štiri hipoteze. Prvo hipotezo, ki se je glasila: ob koncu raziskave bo pri vseh vključenih otrocih prišlo do vsaj 5-odstotnega izboljšanja gibalne učinkovitosti, smo zavrnili, saj se je izkazalo, da pri 20,5 % otrok do pričakovanega napredka ni prišlo. Izmed teh otrok jih je bilo kar 89 % iz skupine, ki ni obiskovala nobene gibalne dejavnosti. Drugo hipotezo, da bo pri otrocih iz eksperimentalne skupine večji napredek v gibalni učinkovitosti kot pri otrocih iz kontrolne skupine smo potrdili, saj je aproksimativni t-test med skupinama pokazal statistično pomembne razlike (t = -10,890, p < 0,001). Tretjo hipotezo, da se bodo med otroci iz eksperimentalne skupine pojavljale razlike v napredku glede na vrsto vadbe smo zavrnili, saj so imele vse vadbe približno enako velik napredek, prav tako Welchov test ni pokazal statistično pomembnih razlik glede napredka med različnimi vrstami vadbe. Tudi četrto hipotezo, ki se je glasila: največji napredek bo pri otrocih, ki bodo 6 mesecev obiskovali vadbo plezanja, smo zavrnili, saj so bili otroci, ki so obiskovali vadbo plezanja, v napredku boljši le od otrok iz kontrolne skupine, ki se niso udeleževali nobene gibalne vadbe, med tem dvema skupinama so bile razlike tudi statistično pomembne, medtem ko z judom in splošno vadbo ni bilo statistično pomembnih razlik. Raziskava je tako pokazala, da je pri otrocih, ki so bili vključeni v organizirane vadbe prišlo do več kot 5 % izboljšanja gibalne učinkovitosti, medtem ko pri otrocih kontrolne skupine napredka pri večini ni bilo ali pa je bil le ta minimalen. Vključevanje otrok v katerokoli organizirano gibalno vadbo, kjer se zavedajo specifičnega razvoja predšolskega otroka in vadbo prilagajajo njegovemu celostnemu razvoju, je tako smiselno, saj je že ob dvakrat tedenski udeležbi zaznati pozitivne spremembe na gibalni učinkovitosti otrok, prav tako pa sama vadba, zaradi otrokovega celostnega razvoja, pozitivno vpliva tudi na ostala področja otrokovega razvoja. Ob vadbi otrok razvija svoje socialne veščine (komunikacija, sodelovanje, upoštevanje pravil itn.), kognitivne veščine (razumevanje pravil, novi izrazi itn.), se sooča z različnimi čustvi (veselje, strah, jeza itn.), prav tako pa ima sama vadba pozitivne učinke na telesni razvoj (pridobivanje mišične mase, izgubljanje maščobnega tkiva, pozitiven vpliv na kardiovaskularni sistem itn.).

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalna učinkovitost, gibalna dejavnost, test MOT 4–6
    Število strani: 46
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Jera GregorcMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11176521)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3767
    Datum vnosa: 22 Sep 2016 09:50
    Zadnja sprememba: 22 Sep 2016 09:50
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3767

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa