[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Vloga velikosti družine v otrokovem psihosocialnem razvoju v kontekstu šole

Karmen Kranjec Klopčič (2016) Vloga velikosti družine v otrokovem psihosocialnem razvoju v kontekstu šole. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (3850Kb)

    Povzetek

    Razvojnih značilnosti ne moremo razumeti brez kulturno-socialnega ozadja kot zgolj intelektualnih, telesnih in socialno-čustvenih sprememb, saj razvoj ne poteka v socialni izolaciji, ampak v interakciji z okoljem. Ekološkosistemska teorija poudarja, da dednost usmerjamo in razvijamo v okolju, ki je po Bronfenbrennerju temeljno gonilo razvoja. Za otroka sta družina in šola temeljna konteksta, ki s svojima značilnostima vplivata na njegov psihosocialni razvoj, zato jima v doktorski disertaciji posvečam osrednjo pozornost. Vloge in naloge ter z njimi povezane medsebojne odnose v družini določa tudi število otrok. Ugotovljeno je, da obstajajo pomembne razlike med otroki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij. Učiteljice se pri svojem pedagoškem delu srečujemo tako z edinci kot z otroki, ki imajo več sorojencev. V šoli učenec nadgrajuje razvoj v družini pridobljenih znanj in sposobnosti ter tako gradi svojo osebnost. Za učiteljevo razumevanje otrokovih potreb je pomembno tudi poznavanje okolja, iz katerega prihaja otrok. Zato je namen pričujočega dela raziskati psihosocialni razvoj edinca in otroka iz velike družine v srednjem otroštvu in analizirati povezanost med otrokovim psihosocialnim razvojem ter velikostjo družine in njuno vlogo pri otrokovem vedenju in delu v šoli. Raziskava je bila izpeljana s kvalitativnim raziskovanjem (multipla študija primera). V raziskavo sem vključila šest družin; tri družine z edincem in tri velike družine z vsaj štirimi otroki. Zavedanje, da otrokovo vedenje lahko dobro pojasnimo šele v okolju, v katerem se pojavlja, me je vodilo k načrtnemu in namernemu zbiranju empiričnega gradiva v otrokovem naravnem okolju. Podatki so zbrani s pomočjo delno strukturiranih intervjujev, sociometrične preizkušnje in z opazovanjem interakcij v družini in razredni skupnosti. Pomembna ugotovitev raziskave je, da imajo družine z edincem, ki so bile zajete v raziskavo, ugodnejši SES kot velike družine, kar v našem primeru pomeni, da imajo vsi trije proučevani edinci večje možnosti za estetsko in kulturno-naravoslovno udejstvovanje. Tako pogosteje odidejo na izlete in na počitnice. V velikih družinah, vključenih v raziskavo, pa več otrok znižuje opisano kakovost družinskega okolja, a se kot pomemben dejavnik otrokovega razvoja pokaže socialni vidik življenja s sorojenci. Interakcije med otroki v vseh treh velikih družinah omogočijo razvoj medsebojne pomoči, empatije in prosocialnega vedenja, lastnosti, ki so manj značilne za tri raziskane edince. Tako imajo proučevani sorojenci boljše socialne kompetence in širšo socialno mrežo prijateljev. Edinci, ki so sodelovali v raziskavi, pa pogosteje potrebujejo spodbudo staršev za navezovanje socialnih stikov. V družinah, zajetih v študijo, edinci komunicirajo predvsem z odraslimi, kar vpliva na njegov bogatejši besedni zaklad. Družinska čustvena klima se povezuje z otrokovimi čustvenimi kompetencami; čustvena odprtost družine in moč čustev je odvisna predvsem od značilnosti družine, nanjo v manjši meri vpliva število družinskih članov. Za vse tri proučevane velike družine je značilen bolj avtoritaren in strog vzgojni slog. V kontekstu šole rezultati kažejo na povezanost med učenčevimi socialnimi spretnostmi in njegovo sprejetostjo med vrstniki. Tako so sorojenci, ki so sodelovali v raziskavi, v povprečju bolj priljubljeni v vrstniški skupini, pomemben dejavnik pri tem je tudi otrokov temperament. Za edince, vključene v študijo, je šola pomemben agens socializacije, zato je naloga učiteljev spodbujanje edincev k novim socialnim stikom in vključevanje v skupinsko ter sodelovalno učenje, saj so bolj nagnjeni k individualnim dejavnostim. V šoli so vsi trije proučevani edinci v povprečju učno uspešnejši, imajo več obšolskih dejavnosti, so bolj razgledani in tako pogosteje sodelujejo pri pouku. V tej študiji imajo edinci starše z višjo izobrazbo, ki od otroka več pričakujejo in se aktivneje vključujejo v šolarjevo delo ter pogosteje sodelujejo s šolo. Nekatere od teh nalog v treh raziskanih velikih družinah prevzemajo starejši sorojenci, saj se mlajši sorojenci od starejših z opazovanjem in posnemanjem učijo vsakdanjih spretnosti in ob skupni igri lahko spoznavajo učne vsebine, povezane s šolo. Prav tako si šoloobvezni sorojenci v našem primeru med seboj pomagajo pri pisanju domačih nalog in učenju za šolo. Disertacija se zaključuje s predlogom razvoja učiteljevih strategij poučevanja edincev in sorojencev v prihodnje. Zbrani in analizirani dejavniki, ki v družini edinca in v veliki družini pospešujejo ali zavirajo otrokov razvoj, nudijo uvid staršem glede njihove vloge in nalog v družini. Ob koncu so podani tudi predlogi za nadaljnje raziskovanje.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: psihosocialni razvoj, edinci, sorojenci, družina, šola, ekološkosistemska teorija
    Število strani: 434
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Olga Poljšak ŠkrabanMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11145801)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3698
    Datum vnosa: 07 Sep 2016 16:04
    Zadnja sprememba: 07 Sep 2016 16:20
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3698

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa