[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Raziskovalni pouk fizikalnih vsebin naravoslovja na razredni stopnji

Ana Gostinčar-Blagotinšek (2016) Raziskovalni pouk fizikalnih vsebin naravoslovja na razredni stopnji. Doktorska disertacija.

[img] PDF
Download (73Mb)

    Povzetek

    Razvite dežele se soočajo z zaskrbljujočim upadom ugleda naravoslovnih znanosti v družbi in majhnim zanimanjem mladih za naravoslovne študije. Ker pomanjkanje izobraženih naravoslovnih kadrov, s katerim se bomo ob nadaljevanju trendov soočili že v bližnji prihodnosti, lahko ogrozi razvoj in doseženo raven blagostanja, politiki in strokovnjaki skušajo poiskati razloge za nastalo situacijo in oblikovati predloge za izboljšanje. Strokovnjaki s področja izobraževanja se strinjajo, da je poleg družbenih razlogov del krivde za nastalo situacijo tudi v načinu poučevanja naravoslovja v šolah. Menijo pa tudi, da prav spremembe v načinu izobraževanja lahko omilijo negativne trende in prispevajo k večji priljubljenosti naravoslovja med mladimi. V poročilu raziskave, ki jo je financirala Evropska komisija, je posebej izpostavljeno, da je eden od pristopov k poučevanju, ki ima pozitivne učinke na priljubljenost naravoslovja, raziskovalni pouk. Ugotovitve potrjujejo tudi rezultati iz ZDA. Za razširjanje raziskovalnega pouka v Evropi je EU v okviru 6. in 7. Okvirnega programa financirala delovanje projektov Pollen in Fibonacci; v obeh je sodelovala tudi Slovenija. Kot nacionalna koordinatorica obeh projektov sem s sodelavci s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani koordinirala, načrtovala in izvajala obsežen program praktičnega usposabljanja učiteljev za izvajanje raziskovalnega pouka, pripravo didaktičnih gradiv zanje in za delo z učenci v razredu ter eksperimentalnih pripomočkov za izvajanje poskusov. Pri tem sem zasnovala in s sodelovanjem lokalne skupnosti v Ljubljani, Kamniku in Kranju tudi organizirala za Slovenijo unikaten sistem podpore učiteljem pri izvajanju aktivnosti učencev v obliki izposojevalnic kompletov eksperimentalnih pripomočkov. S sodelavci smo pripravili gradiva za raziskovalni pouk 19 tematskih sklopov iz učnih načrtov predmetov Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika. Poleg raziskovalnega pouka je posebna pozornost namenjena tudi sočasnemu razvoju materinščine in strokovnega jezika. Sama sem se posebej posvetila tudi pripravi didaktičnih pripomočkov za vodenje raziskovalnega pouka v razredu. V okviru disertacije sem za pet izbranih tematik, od katerih je bila vsaka namenjena obravnavi v enem od prvih petih razredov devetletne osnovne šole, pripravila podrobne didaktične komentarje k gradivom. Za evalvacijo učinkovitosti in uspešnosti raziskovalnega pouka sem za vsako tematiko oziroma razred sestavila vprašalnik, ki so ga pred in po učnem posegu izpolnjevali učenci v eksperimentalni skupini, ki je bila poučevana z raziskovalnim poukom, in učenci kontrolne skupine, ki so bili poučevani s klasičnimi pristopi. Pri evalvaciji rezultatov sem najprej preverila zanesljivost in občutljivost testov, nato pa statistično analizirala rezultate testov. Najprej sem primerjala dosežke učencev eksperimentalne skupine na pred- in po-testih, nato pa še rezultate po-testov učencev eksperimentalne skupine z rezultati kontrolne. Rezultati kažejo porast znanja in spretnosti učencev v eksperimentalni skupini; raziskovalni pouk torej omogoča dosegati cilje učnih načrtov. Primerjava z rezultati učencev v kontrolni skupini kaže na izenačenost oziroma rahlo prednost eksperimentalne skupine v skupnih rezultatih. Primerjava dosežkov pri nalogah iz veščin, specifičnih za raziskovalni pouk pa kaže, da so učinki raziskovalnega pouka bolj opazni pri starejših učencih, saj v prvih dveh razredih ni bilo statistično pomembnih razlik med dosežki obeh skupin. Pri projektih smo evalvirali tudi vpliv raziskovalnega pouka na odnos učencev in učiteljev do naravoslovja. Pri učencih so rezultati pokazali, da ta pristop ne vzpostavi naraščajoče priljubljenosti, opazimo pa, da je porast odklonilnega odnosa statistično pomembno omiljen (v primerjavi s porastom odklonilnega odnosa do šole v splošnem). Učitelji so po dveh letih sodelovanja v projektu izražali statistično pomembno povečanje samozavesti za poučevanje naravoslovja in povečano zavedanje pozitivne vloge naravoslovja v družbi. Konativni učinek raziskovalnega pouka na sodelujoče učence in učitelje torej lahko ocenimo kot pozitiven. Pomemben prispevek tega dela je priprava in izvedba množičnega usposabljanja učiteljev za raziskovalni pouk, priprava gradiv za izvajanje usposabljanja učiteljev in za delo z učenci v razredu, vzpostavitev izposojevalnic eksperimentalnih pripomočkov in prva množična kvantitativna študija učinkov raziskovalnega pouka v Sloveniji.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: naravoslovno izobraževanje, naravoslovna pismenost, fizika, raziskovalni pouk, učni načrt
    Število strani: 262
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    red. prof. dr. Mojca ČepičMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11142473)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3689
    Datum vnosa: 07 Sep 2016 11:19
    Zadnja sprememba: 07 Sep 2016 11:19
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3689

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa