[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Čustvena inteligentnost in osebnostna dimenzija ekstravertnost – introvertnost otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju

Petra Pibernik (2011) Čustvena inteligentnost in osebnostna dimenzija ekstravertnost – introvertnost otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1370Kb)

    Povzetek

    Raziskovala sem področje čustvene inteligentnosti ter osebnostne dimenzije ekstravertnost – introvertnost pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Osebnostne lastnosti, ki jih opredeljuje čustvena inteligentnost, pomembno vplivajo na otrokov razvoj, še posebej na njegovo delovanje v ožjem in širšem okolju. Čustvena inteligentnost se povezuje z osebnostno dimenzijo ekstravertnost – introvertnost. Za ekstravertne osebe sta značilni impulzivnost in družabnost. Ugotavljala sem, kakšna je stopnja izraženosti posameznih področij čustvene inteligentnosti ter povezavo z osebnostno dimenzijo ekstravertnost – introvertnost. Čustveno inteligentnost sem razdelila na 12 komponent: prilagodljivost, asertivnost, zaznavanje čustev, izražanje čustev, obvladovanje lastnih čustev, obvladovanje čustev drugih, impulzivnost, samozavest, samomotiviranje, družabnost, obvladovanje stresa ter empatijo. Z osebnostno dimenzijo ekstravertnost – introvertnost sem povezala impulzivnost in družabnost. Glavni cilji raziskovanja so bili ugotoviti razlike med dekleti in fanti pri komponentah prilagodljivost, zaznavanje čustev, izražanje čustev, impulzivnost, samozavest, samomotiviranje, obvladovanje stresa ter empatija, ugotoviti korelacijo med asertivnostjo ter izražanjem čustev, med obvladovanjem lastnih čustev ter obvladovanjem čustev drugih, med obvladovanjem lastnih čustev ter impulzivnostjo in med družabnostjo ter empatijo in ugotoviti izraženost komponent impulzivnost in družabnost pri ekstravertnih osebah. Vprašalnik sem sestavila sama. Učence sem vodila skozi celoten vprašalnik tako, da sem glasno brala vprašanja in odgovore. Pridobljene podatke sem obdelala s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel ter SPSS. Rezultati raziskave kažejo, da spadajo dekleta v skupino z nizko izraženo stopnjo komponente na naslednjih področjih: prilagodljivost, izražanje čustev, impulzivnost in obvladovanje stresa, na področjih: zaznavanje čustev, samozavest, samomotiviranje in empatija pa v skupino z visoko izraženo stopnjo. Fantje imajo nizko izraženo stopnjo komponente na naslednjih področjih: prilagodljivost, impulzivnost in obvladovanje stresa, na področjih zaznavanje čustev, izražanje čustev, samozavest, samomotiviranje in empatija pa visoko. Po predvidevanjih je med asertivnostjo in izražanjem čustev (ne glede na spol) ter med obvladovanjem lastnih čustev in obvladovanjem čustev drugih pozitivna korelacija, čeprav v obeh primerih ni statistično pomembna. Prav tako je po pričakovanjih negativna korelacija med obvladovanjem lastnih čustev in impulzivnostjo, ki je statistično pomembna na stopnji tveganja 0,01, ter pozitivna korelacija med družabnostjo in empatijo, ki je statistično pomembna na stopnji tveganja 0,01. Na podlagi rezultatov raziskave spadajo ekstravertne in introvertne osebe v skupino z nizko izraženo stopnjo impulzivnosti. Impulzivnost je sicer bolj izražena pri ekstravertnih kot pri introvertnih osebah, vendar razlike niso statistično pomembne. Ekstravertne in introvertne osebe spadajo v skupino z visoko izraženo stopnjo družabnosti. Družabnost je bolj izražena pri ekstravertnih kot pri introvertnih osebah, vendar razlike niso statistično pomembne. Rezultati raziskave kažejo, katere komponente čustvene inteligentnosti bi bilo pri otrocih z motnjo v duševnem razvoju potrebno izboljšati. Visoko razvite komponente nam lahko pomagajo izboljšati ostala področja, in sicer v razredu ali pri individualnem delu izven šole.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: čustva, inteligentnost, čustvena inteligentnost, ekstravertnost, introvertnost, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju
    Število strani: 84
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Janez JermanMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=8946249)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 364
    Datum vnosa: 18 Okt 2011 13:12
    Zadnja sprememba: 12 Nov 2015 17:05
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/364

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa