[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Dejavniki tveganja za nastanek glasovnih težav pri pevcih

Marjeta Godeša (2016) Dejavniki tveganja za nastanek glasovnih težav pri pevcih. Diplomsko delo.

[img] PDF
Download (944Kb)

    Povzetek

    Pevci so glasovno precej bolj obremenjeni od ljudi, ki ne pojejo, zato bi morali poznati dejavnike, ki negativno vplivajo na petje, ter jih pri sebi iskati. Na podlagi literature in predvsem osebnih izkušenj, menim, da se večina pevcev zaveda, ko je kaj narobe z njihovimi glasovi (zaradi nezmožnosti oz. slabega petja). Ne vedo pa natančno, kako bi preprečevali te težave z glasom. V diplomski nalogi Dejavniki tveganja za nastanek glasovnih težav pri pevcih sem raziskovala, koliko pevci poznajo negativne dejavnike za nastanek glasovnih motenj, ter, če jih poznajo, ali jih upoštevajo in s tem skrbijo za glas. V teoretičnem delu sem se osredotočila na petje samo, na nastanek glasu, zvoka ter opisala glasovni aparat in naštela glasovne motnje ter njihov možen izvor. V empiričnem delu sem z vprašalnikom preverila poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek glasovnih motenj. Na vprašanja je odgovarjala večja skupina pevcev iz širšega dela Slovenije (N=114). Kasneje sem k sodelovanju povabila manjšo izbrano skupino pevcev (N=21). Opazovala sem njihov glas, držo telesa, morebitne glasovne težave ... in dobljene parametre iz vprašalnika primerjala z mojimi opazovanji med pevsko vajo in med osebnim pogovorom. Večina opazovanj je temeljila na podlagi delitve pevcev v dve skupini, in sicer skupino pevcev brez glasovnih motenj (le-ti so se opredelili, da imajo glasovne motnje manj kot trikrat na leto oz. jih sploh nimajo) ter skupino pevcev z glasovnimi motnjami (ta skupina se je opredelila, da ima glasovne motnje trikrat na leto oz. skoraj vsak mesec). Za pomemben dejavnik tveganja za nastanek glasovnih motenj se je izkazala poklicna glasovna obremenjenost, delno tudi dolžina pevske kariere (več let kot pevci pojejo, več težav imajo z glasom) ter védenje, da pravilna drža telesa pripomore k boljšemu petju. Logopedska stroka se med drugim ukvarja tudi z glasom. Zato menim, da bi morali posvetiti glasu več skrbi, mu nameniti več pozornosti in delati na preventivi.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: glas, petje, glasovne motnje
    Število strani: 76
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Martina OzbičMentor
    izr. prof. dr. Irena Hočevar BoltežarSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11119177)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3622
    Datum vnosa: 26 Avg 2016 12:01
    Zadnja sprememba: 26 Avg 2016 12:01
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3622

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa