[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Stališča razrednih učiteljev do športa v povezavi s kakovostjo izvajanja športno-vzgojnega procesa

Nina Jančič (2016) Stališča razrednih učiteljev do športa v povezavi s kakovostjo izvajanja športno-vzgojnega procesa. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (4Mb)

    Povzetek

    Učitelji imajo pri svojem delu eno pomembnejših vlog pri oblikovanju življenjskega stila učencev, ki jih poučujejo. Zavedati se moramo, da je učenje z zgledom še kako pomembno, saj je prav v zgodnjem otrokovem obdobju mogoče najučinkoviteje vplivati na njegov celostni razvoj. Gibanje, šport in vse, kar je povezano z njim, bi moralo imeti pomembno mesto v našem življenju – tako pri otrocih kot odraslih. Zdrav življenjski slog omogoča krepitev in ohranjanje zdravja, zato mora tudi učitelj najti čas za gibanje in se čim več gibati tudi v svojem prostem času, saj s tem vpliva na kakovost svojega življenja. Vemo, da je pomanjkanje gibanja v današnjem času vse večji dejavnik tveganja, ki ogroža naše zdravje. Telesna neaktivnost in sedeč življenjski slog sta najtesneje povezana z zdravju škodljivo povečano telesno težo, z oslabelostjo srca ter s slabim ožiljem, povišanim krvnim pritiskom, z odvečnimi in neprimernimi maščobami v krvi, zmanjšano dihalno sposobnostjo, s sladkorno boleznijo in splošno zmanjšano odpornostjo proti raznim boleznim. Z ozaveščanjem o zdravem in aktivnem življenju moramo tako pričeti že pri učencih v prvem triletju, še prej seveda tudi v predšolskem obdobju, in to je zagotovo ena od poglavitnih nalog učitelja, ki poučuje pouk športa. Tudi drugi učitelji in vzgojitelji morajo biti zgled učencem, tako v šoli kot zunaj nje. Marsikateri učitelj pa dandanes preživi precejšen preostanek dneva ob računalniku, na izobraževanjih in podobno. Torej, ali učitelji poiščejo čas, da so aktivni tudi na športnem področju in so hkrati vzor mladim? Vse višja pričakovanja družbe do kakovostnega izobraževanja nenehno postavljajo vzgojno-izobraževalne organizacije in tudi učitelje pred nove vloge in zahteve. Tudi vse moderne naprave človeka velikokrat »priklenejo« v sedeč položaj in nemalokrat prihaja do pomanjkanja časa in zaradi vse več preobremenjenega in sedalnega načina življenja posledično tudi do manj vsakodnevnega gibanja. Vsak posameznik mora spoznati, da je športna aktivnost nujno potrebna za zdrav razvoj in ohranjanje lastnega zdravja. Učiteljev vidik o pomenu in koristi gibanja veliko prispeva k prenašanju njegovih stališč na učence. To pomeni, da je učiteljev odnos do športa eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na to, kakšen odnos in stališča bodo učenci razvili do gibanja oziroma do športa. Da bi jim čim bolje predstavili učinke, vplive in posledice sedanjega načina življenja, jim je treba na čim bolj primeren in kakovosten način posredovati informacije tudi v šoli, pri pouku športa. Zaradi zavedanja pomembnosti učitelja pri prenašanju stališč na učence smo se v raziskavi osredotočili na naslednje segmente pouka športa in ugotavljali razlike po posameznih kazalcih kakovosti (načrtovanje in izvajanje pouka, metode poučevanja, oblike poučevanja, preverjanje in ocenjevanje znanja, individualizacija in diferenciacija pouka, stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje učiteljev, vključenost v delo šole in zunajšolskih dejavnosti, pogoji za delo, zadovoljstvo z delom) športno-vzgojnega procesa glede na starost razrednih učiteljev, njihov pridobljeni naziv, njihovo okolje bivanja (vas in primestno okolje, mestno okolje) in njihovo delovno dobo. Želeli smo preveriti, ali so v stališčih razrednih učiteljev do športa prisotne razlike glede na starost razrednih učiteljev, njihov pridobljeni naziv, njihovo okolje bivanja (vas in primestno okolje, mestno okolje) ter njihovo delovno dobo. Zanimalo nas je, ali so v stališčih do športa pri razrednih učiteljih prisotne razlike med tistimi, ki so se kdaj ukvarjali s športom ali se zdaj ukvarjajo s kakšnim športom, in tistimi, ki se ne oziroma se niso ukvarjali z nobenim športom. Preverili smo, ali pri razrednih učiteljih obstaja kakšna povezava (in če, kakšna) med stališči do športa in posameznimi kazalci kakovosti (načrtovanje in izvajanje pouka, metode in oblike poučevanja, preverjanje in ocenjevanje znanja, individualizacija in diferenciacija pouka, stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje učiteljev, vključenost v delo šole in zunajšolskih dejavnosti, pogoji za delo, zadovoljstvo z delom) športno-vzgojnega procesa. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer so predstavljeni pojmi in izhodišča na osnovi dosedanjih raziskav s področja stališč, kaj vpliva na oblikovanje in spreminjanje stališč, kakšne so njihove funkcije in njihovo korelacijo s kakovostjo športno-vzgojnega procesa. Opredelili smo stališča razrednih učiteljev do športa, preučili pozitivna in negativna stališča do športa ter ugotovili njihov vpliv na realizacijo ter kakovost izvajanja predmeta šport na razredni stopnji osnovne šole. V empiričnem delu smo z uporabo kvantitativne metodologije na vzorcu razrednih učiteljev, ki od 1. do 5. razreda poučujejo in vodijo športno-vzgojni proces, preučili in predstavili rezultate vprašalnika analize osnovne statistike ter rezultate statistično značilnih razlik. Ugotovili smo, da se je slaba tretjina anketiranih učiteljev v preteklosti ukvarjala s športom, danes pa se jih s športom ukvarja manj kot polovica. Med njihovimi tekmovalnimi športi v preteklosti so prevladovali skupinski športi, danes se najpogosteje ukvarjajo s športi v naravi, prevladujeta tek in kolesarstvo. Največ učiteljev se s športom ukvarja 2- do 3-krat tedensko. Tudi njihovi družinski člani se pri slabi polovici anketirancev ukvarjajo s športom. Pri analizi stanja poučevanja športa smo ugotovili, da si učitelji pri načrtovanju dnevnih in letnih priprav za pouk športa najpogosteje pomagajo s cilji športne vzgoje, z učnim načrtom, premalo pa upoštevajo rezultate testiranj športno-vzgojnega kartona ter opisne ocene preteklega šolskega leta. Najpogosteje pri tem sodelujejo s kolegom razrednim učiteljem. Najpogosteje kot učno metodo uporabijo neposredno demonstracijo (učitelj sam), prevladujejo pa učne oblike, kot so vadba po postajah, poligon, štafeta in obhodna vadba. Pri oblikovanju ocene najpogosteje upoštevajo napredek učenca, učencev trud, znanje učenca ter njihovo sodelovanje pri pouku športa. Pri upoštevanju individualizacije in diferenciacije pri pouku športa učitelji najpogosteje pomagajo učencem, ki zaostajajo v znanju, ter vse učence v oddelku upoštevajo enako. Učitelji se redko udeležujejo stalnih strokovnih izpopolnjevanj in sestankov aktivov športnih pedagogov, pogosto pa se udeležujejo sestankov strokovnih aktivov, zelo pogosto pa sodelujejo pri organizaciji, izvedbi in evalvaciji športnih dni ter testiranju za športno-vzgojni karton. Navajajo, da večina poučuje v športni opremi, a športno opremo zelo redko prejmejo v šoli. Najbolj zadovoljni so s sodelovanjem s kolegi razrednimi učitelji na področju poučevanja športa. Ugotovili smo tudi, da med učitelji obstajajo statistično značilne razlike po posameznih kriterijih oziroma kazalcih kakovosti športno-vzgojnega procesa (načrtovanje in izvajanje pouka, metode poučevanja, oblike poučevanja, preverjanje in ocenjevanje znanja, individualizacija in diferenciacija pouka, stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje učiteljev, vključenost v delo šole in zunajšolske dejavnosti, pogoji za delo, zadovoljstvo z delom) in prav tako po njihovih stališčih do športa (redno ukvarjanje s športom, šola in šport, novosti v športu in sodelovanje z drugimi) glede na starost, naziv, okolje bivanja in delovno dobo. Vse zastavljene hipoteze smo zavrnili, saj pri tolikšnem številu spremenljivk posamezne hipoteze nismo mogli ne ovreči ne sprejeti s stoodstotno zanesljivostjo − razlike so se namreč pokazale pri manj kot polovici vseh spremenljivk, vključenih v testiranje.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: stališča, razredni učitelji, šport, športno-vzgojni proces, kakovost športno-vzgojnega procesa
    Število strani: 232
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Vesna ŠtembergerMentor
    izr. prof. dr. Tanja KajtnaSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11111497)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3608
    Datum vnosa: 25 Avg 2016 09:19
    Zadnja sprememba: 25 Avg 2016 09:19
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3608

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa