[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Razvijanje samoregulacijskih strategij pri učencih z učnimi težavami

Andreja Kosirnik (2016) Razvijanje samoregulacijskih strategij pri učencih z učnimi težavami. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (3243Kb)

    Povzetek

    Pri učencih z učnimi težavami se lahko pojavijo tudi pomanjkljive sposobnosti samoregulacije učenja. Tako imajo učenci lahko poleg primanjkljajev na posameznih področjih učenja tudi težave, ker se ne znajo učiti, so pri učenju pasivni, si ne postavljajo ciljev, za učenje niso motivirani in se slabo zavedajo procesov ob učenju. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako razvijati samoregulacijske strategije učencev z učnimi težavami. Za te učence smo pripravili intervencijski program pomoči. Program je temeljil na teoriji samoregulacijskega učenja (SRU). Oprli smo se na štirikomponentni model SRU ter Zimmermanov krožni model SRU. Oba modela vključujeta kognitivno ter motivacijsko področje učenja. Izvedli smo kvalitativno raziskavo. Najprej smo predstavili rezultate preliminarne akcijske raziskave. Nato smo v multiplo študijo primera vključili tri učence 7. razreda osnovne šole, ki so opredeljeni kot učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in imajo težave tudi na področju samoregulacije učenja. Začetno in končno stanje smo preverili z enakim instrumentarijem. Po oceni začetnega stanja smo za vsakega učenca pripravili specifičen program pomoči glede na njegova šibka in močna področja učenja. Razvijali smo predvsem metakognitivne in motivacijske strategije, tako da so se učenci bolje zavedali svojega učenja, obenem pa so tudi ustrezneje uravnavali svoja motivacijska prepričanja. Program smo izvajali štiri mesece. Pri obdelavi podatkov je bil poudarek na kvalitativni vsebinski analizi, uporabili smo odprti način kodiranja in oblikovanje kategorij. Po analizah posameznega primera smo naredili še komparativno analizo. S triangulacijo metod (vprašalnik, intervju, opazovanje) ter triangulacijo virov (učenci, starši, učitelji, raziskovalka) smo skušali doseči večjo zanesljivost raziskave. Ker so podatki zbrani v naravnem okolju, z opazovanjem celotnega pojava in konteksta v daljšem časovnem obdobju, lahko sklepamo na ekološko veljavnost raziskave. Ugotovili smo, da je spodbujanje samoregulacijskih strategij pri učencih z učnimi težavami učinkovito, saj so vsi trije vključeni učenci napredovali tako pri uporabi učnih strategij, v metakognitivnem zavedanju, spremenili so svoja motivacijska prepričanja, obenem pa se je tudi izboljšal njihov učni uspeh. Za razvoj SRU so pomembna vsa tri področja, tako kognitivno, metakognitivno, kot tudi motivacijsko. Je pa prav motivacija ključna, da se učenec začne učiti. Pri naših učencih se je izkazalo, da si pred izvajanjem programa niso postavljali ciljev, pogosta so bila negativna čustva ter zaznavanje nizke samoučinkovitosti. Ko so se učenci naučili uravnavati negativna čustva, so si lahko začeli postavljati cilje in potem je stekel tudi proces učenja. Na podlagi izvedenega intervencijskega programa predlagamo naslednji Model razvijanja samoregulacijskih strategij pri učencih z učnimi težavami. Pri učencih najprej opravimo diagnostično ocenjevanje za področje učenja. Zanima nas, kje ima učenec težave? Nato ugotovimo, katere učne in samoregulacijske strategije že uporablja? V nadaljevanju pri posameznih predmetih pri specifičnih nalogah preverimo, kako učenec izbira in uporablja posamezne strategije. Nato pripravimo program pomoči, ki vsebuje cilje za kognitivno, metakognitivno in motivacijsko področje. Za vse postavljene cilje pripravimo dejavnosti, ki jih bodo učenci izvajali, da bodo razvijali samoregulacijske strategije. Sledi izvajanje programa, ki mora trajati vsaj nekaj mesecev (najmanj 4 mesece) v zelo intenzivnem tempu. Pri učencih spodbujamo skupinsko delo (delo v skupini učenje učenja), podporo sovrstnikov (v našem primeru učenci tutorji), jih v skupini in individualno spodbujamo k načrtovanju, spremljanju in samoevalvaciji učenja (uporaba metakognitivnih strategij in dnevnika učenja). Naučimo jih postavljati cilje ter jim ponudimo različne učne strategije, da imajo možnost izbire. Pri izvajanju teh strategij jih navajamo na samoopazovanje ter na koncu na refleksijo, da učenci prepoznajo učinkovite učne strategije, ki jih nato uporabljajo pri naslednjem učenju. Pri poučevanju si pomagamo s kognitivnim modeliranjem, vodenimi vajami ter specifično povratno informacijo. Ta mora biti taka, da pri učencu povečuje njegovo samoučinkovitost. Končno stanje preverimo na enak način kot začetno stanje. Pri učencu ugotavljamo spremembe pri uporabi kognitivnih, metakognitivnih in motivacijskih strategij. Pomembno je, da učenec strategije uporablja čim bolj avtonomno, torej samoregulacijsko. Sam si postavlja cilje in v čim večji meri sam nadzoruje svoj proces učenja. Specialni pedagogi in učitelji smo tisti, ki lahko s spodbujanjem uporabe samoregulacijskih strategij pri učencih z učnimi težavami izboljšamo njihovo samoučinkovitost, s tem pa zmanjšamo možnost pojava tveganih vedenj v adolescenci in odrasli dobi. Razvoj SRU je pomemben varovalni dejavnik za učence z učnimi težavami, z razvijanjem samoregulacijskih strategij jih opolnomočimo in tako bolje pripravimo na srednjo šolo ter življenje.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: Samoregulacijsko učenje, učenci, učne težave, intervencijski program
    Število strani: 193
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Simona TancigMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11107657)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3602
    Datum vnosa: 23 Avg 2016 10:23
    Zadnja sprememba: 23 Avg 2016 10:23
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3602

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa