[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Participacija mladih v izbiri preživljanja prostega časa

Erika Jamnik (2011) Participacija mladih v izbiri preživljanja prostega časa. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1513Kb)

    Povzetek

    Magistrsko delo obravnava tematiko odraščanja in preživljanja prostega časa skozi »oči mladih«. Z omenjenim delom želimo v slovenski prostor vključiti termin »dobra mesta« , ki vključuje tiste pomembne segmente bivanja mladih, kjer se le-ti počutijo dobro in kamor radi zahajajo. Poleg tega pa omenjeni termin pomeni sredstvo za pomoč v pedagoškem delovanju, saj ponazarja konkretne dejavnosti, ki lahko na posameznika ali skupino delujejo vzgojno. Teoretični del začenjamo z diskurzom o socializaciji, tako primarni kot sekundarni. V okviru primarne socializacije nas zanimajo še rizični dejavniki v družini, ki so lahko tudi vzrok za oddajo otroka v zavod . Sekundarna socializacija se nanaša na vse ostalo, kar ni povezano z ožjo družino. Tudi razvoj identitete je v večji meri odvisen od sekundarne socializacije, še posebej od vrstnikov, ki implicitno in eksplicitno »odločajo« o preživljanju prostega časa. Na tem mestu predstavimo še teorijo skupinske socializacije ameriške psihologinje Rich Harris. Poleg omenjenih segmentov sekundarne socializacije osvetlimo še konkretna »dobra mesta« ter na splošno vplive socialnega okolja in družbe. Želja mladih je, da bi obdobje odraščanja potekalo v skladu z njihovimi interesi. To je mogoče realizirati le, če so mladi participirani v izbiri preživljanja svojega časa in nenazadnje odraščanja. Sekundarna socializacija poteka tudi v institucijah, v katere so otroci in mladi vključeni po zakonu . V nalogi se osredotočamo na osnovno šolo kot institucijo, v katero so mladi vključeni obvezno, ter na zavodsko vzgojo, v katero pa so nekateri otroci in mladi nameščeni zaradi spleta okoliščin. Tako v teoretičnem delu na kratko prikažemo še šolo, rizične dejavnike znotraj nje ter samo vlogo učitelja. Nadalje beseda teče o kratki zgodovini zavodske vzgoje, o njenem delovanju ter o konkretni zavodski vzgoji otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti. Kot protiutež totalnosti institucionalne oskrbe omenjamo še humanizacijo, normalizacijo ter inkluzijo. Teoretični del zaključimo s Bronfenbrennerjevim ekološkim modelom, ki ponazarja vse sisteme in podsisteme, v katerih posameznik deluje. Empirični del predstavlja analizo kvalitativne raziskave, ki smo jo izvedli med populacijo mladih, starih od 12 do 16 let. Rdeča nit opravljenih intervjujev je razmišljanje o konkretnih »dobrih mestih«, o pomembnih osebah, soočanju s kriznimi situacijami ter načinih preživljanja prostega časa. Na podlagi analize intervjujev bralcu omogočamo vpogled v nekaj segmentov odraščanja današnjih mladih. Analiza tako vključuje diskurz o konkretnih »dobrih mestih«, kjer se mladi zadržujejo. Izpostavljena so igrišča, mladinski klubi oziroma želja po tovrstnih mestih ter lastna soba, ki je hkrati tudi zatočišče v kriznih situacijah. V izbiri »dobrih mest« med mladimi, ki živijo doma ter tistimi, ki so v institucionalni oskrbi, smo našli nekaj razlik, predvsem v »dobrih mestih«, ki se nanašajo na čas med tednom. Raziskava je pokazala manjša odstopanja v izbiri glede na spol. Nadalje analiza prikazuje mnenje odraslih o »dobrih mestih«, ki je slabo, negativno. Osrednji del raziskave se nanaša na preživljanje prostega časa mladih. Ugotovitve kažejo na to, da aktivno preživljanje prostega časa mladih vključuje športne aktivnosti, sprehajanje v naravi ter pomoč pri domačih opravilih. Pasivno preživljanje pa se nanaša na gledanje televizije, uporabo računalnika ter klepetanje s prijatelji. Raziskava nam je pokazala, da bi mladi radi boljše preživljali prosti čas, če bi le imeli ustrezne pogoje ter večjo izbiro, predvsem mladi, ki živijo v institucionalni oskrbi. Prijatelji so bistven in najpomembnejši člen v obdobju odraščanja. Na to kažejo tudi izsledki naše raziskave. Tako so prijatelji zaupniki, z njimi mladi preživljajo prosti čas, imajo skupne interese, z njimi pa se tudi prvič srečajo z opitostjo, drogami ter spolnostjo. Prijatelji so najpomembnejše osebe v obdobju odraščanja. Naše ugotovitve kažejo, da so prijatelji za nekatere rešilna bilka v kriznih situacijah, saj se mladi o težavah med seboj pogovarjajo. Med mladimi pa so tudi takšni, ki se raje zaprejo v svojo sobo, poslušajo glasbo in počakajo, da težave minejo. Prvenstven namen in cilj naše raziskave je participacija mladih v preživljanju prostega časa, da bi se jih slišalo, da bi jim poskušali omogočiti kvalitetnejše preživljanje prostega čas ter s tem lažji prehod v odraslost. Z raziskavo želimo apelirati na razne ustanove, da bi pomagale ustvariti ali vključiti model animiranja mladih v prostem času. V mislih imamo model , katerega cilj je, da mlade spravimo »s ceste«. Ustvarjanje modela si ne predstavljamo brez participiranosti mladih. V sodelovanje bi jih povabili že pri sami fizični konstrukciji modela (prostor, oprema, barve sten, pohištvo) ter seveda pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti, ki bi jih nudili. Mladim želimo ponuditi možnost sodelovanja na raznih tematskih delavnicah, kamor bi povabili tudi goste oziroma predavatelje (droge, spolnost, mediji, likovno/literarno ustvarjanje, modna delavnica …), oglede filmov, ki prikazujejo odraščanje oziroma aktualno problematiko, organizirane izlete, nakupovanja in tekmovanja; nič narobe pa se nam ne zdi, da bi bil na voljo tudi biljard ali podobne »igre« za pasiven odmor. Menimo še, da je v sklopu tovrstnega modela potrebna vsaj ena referenčna oseba (socialni pedagog), na katero se lahko mladi v vsakem trenutku obrnejo. Realizacije modela pa si ne predstavljamo brez sodelovanja okoliških šol, društev ter tudi vzgojnega zavoda, če je v bližini. Menimo, da predstavljeni model pomeni velik doprinos v pedagoškemu kapitalu, saj vsebuje pomembno vzgojno komponento in tako pomoč oziroma preventivno delovanje v vzgoji in izobraževanju. Poleg tega pa sodelovanje mladih pomeni njihovo participiranost v življenje orientirani vzgoji.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: socializacija, družina, vrstniki, okolje, identiteta, teorija skupinske socializacije, participacija, prosti čas, institucionalna vzgoja, inkluzija, ekološka psihologija
    Število strani: 146
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Mitja KrajnčanMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=8959305)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 359
    Datum vnosa: 18 Okt 2011 09:12
    Zadnja sprememba: 18 Okt 2011 09:12
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/359

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa