[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Prilagajanje pouka slovenščine učencem prvega razreda, ki že znajo brati

Špela Grdadolnik (2016) Prilagajanje pouka slovenščine učencem prvega razreda, ki že znajo brati. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (4Mb)

    Povzetek

    Pismenost je ena temeljnih zmožnosti ljudi, ki z vidika raznih področij olajšuje vključenost posameznikov v družbo (Pečjak, 2010). A doseganje vsestransko razvite pismenosti, še posebej bralne pismenosti, je dolgotrajen proces, ki sistematično poteka od rojstva otroka do konca njegovega šolanja (Grosman, 2007). Otrok tako lahko v spodbudnem domačem in vrtčevskem okolju že v predšolskem obdobju razvije predbralne spretnosti in sposobnosti ter zaradi sistematično spodbujenega razvoja bralne pismenosti ob vstopu v šolo že bere. To pomeni, da ima že do določene stopnje razviti potrebni sposobnosti, kot sta dekodiranje in bralno razumevanje, ki bralca pripeljeta do cilja ─ do fleksibilnega pristopa k branju (Pečjak, 1999). Pri nekaterih učencih učenje branja torej ni nekaj, s čimer pričenjamo šele z učenčevim vstopom v šolo, ampak je proces, ki ga tedaj le intenzivneje in sistematičneje razvijamo naprej od točke, ki je bila že dosežena (Pečjak, Potočnik, 2011). Učni načrt za slovenščino (Program, 2011b) na omenjenem področju opredeljuje sledečo učiteljevo nalogo, in sicer, da ves čas preverja stopnjo razvitosti bralne pismenosti, da sistematično, diferencirano in individualizirano izvaja učno delo ter da spodbuja optimalen razvoj slednjega pri vseh učencih. V izvedeni raziskavi sem torej preverjala, ali se učitelji držijo omenjenih zahtev iz učnega načrta tudi pri učencih, ki v prvem razredu že znajo brati. V ta namen sem obiskala dvajset oddelkov prvega razreda osnovne šole v Ljubljani in njeni okolici ter v njih z branjem besedila izvedla individualno preverjanje stopnje razvoja bralne pismenosti in s tem prepoznala učence, ki že znajo brati. Sledilo je opazovanje (z udeležbo) načina poučevanja dveh ur slovenščine (jezikovni in književni del), pri čemer sem se osredotočila na morebitno prilagajanje učnega dela omenjenim učencem. Svoje izvajanje raziskave v posameznem oddelku sem zaključila z intervjujem z učenci, ki že znajo brati, in z intervjujem z učiteljem. Podatke posameznega razreda, pridobljene z različnimi raziskovalnimi tehnikami, sem med seboj primerjala in z oblikovanimi ugotovitvami dobila vpogled, kakšno je stanje prilagajanja pouka slovenščine prvošolcem, ki že znajo brati, v posameznem oddelku. Ugotovila sem, da je delež otrok, ki ob vstopu v osnovno šolo že berejo, tretjinski ter da imajo ti bralci doma spodbudno bralno okolje, ki je pripomoglo k oblikovanju njihove notranje bralne motivacije oz. oblikovanju bralnega interesa. Na predstavljeno niso posebej pozorni razredniki oddelkov prvega razreda in velika večina jih teh vedenj ne upošteva pri poučevanju. Tako ne poskrbijo za optimalen bralni razvoj prvošolcev, ki že berejo. Preverjanja, na kateri stopnji razvoja bralne pismenosti so učenci, dosledno ne izvajajo. Učnega dela pri pouku slovenščine učencem bralcem ne prilagajajo in prednje ne postavljajo bralnih izzivov ter jih ne spodbujajo k nadaljnjemu razvoju bralne zmožnosti. Učenci bralci morajo tako počakati ostale sošolce, da jih v branju dohitijo in šele nato so tudi oni spodbujeni k nadaljnjemu razvoju bralne pismenosti. Omenjeno čakanje le malo učencev občuti kot dolgočasen in nemotivacijski del pouka. Vsi pa se radi pohvalijo, kako so doma nevsiljivo spodbujeni k branju različnega gradiva. Z željo, da bi učenci v prihodnje enako povedali tudi za šolsko okolje ter da bi učitelje spodbudila k prilagajanju učnega dela v sklopu razvoja bralne pismenosti tudi za učence, ki v prvem razredu že znajo brati, sem napisala sledeče magistrsko delo.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: bralna pismenost, predbralne spretnosti in sposobnosti, notranja diferenciacija in individualizacija, individualni načrt opismenjevanja, učenci, ki že znajo brati
    Število strani: 149
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Marja Bešter TurkMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11063113)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3531
    Datum vnosa: 05 Jul 2016 08:29
    Zadnja sprememba: 05 Jul 2016 08:29
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3531

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa