[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Opazovanje in ocenjevanje otrokovih predopismenjevalnih veščin

Tjaša Kanalec (2016) Opazovanje in ocenjevanje otrokovih predopismenjevalnih veščin. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2642Kb)

    Povzetek

    Z raziskavo smo želeli osvetliti pomen zgodnjega odkrivanja in obravnave otrok, ki že v predšolskem obdobju kažejo odstopanja na posameznih področjih razvoja, povezanih s predopismenjevalnimi spretnostmi, niso pa ti otroci nujno usmerjeni kot otroci s posebnimi potrebami. Opažamo, da lahko vzgojiteljice na osnovi svojega strokovnega znanja že v predšolskem obdobju prepoznajo otroke z odstopanji na nekaterih področjih razvoja. Nekateri otroci, ki sicer niso usmerjeni v predšolski program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo, bi namreč potrebovali določeno obliko skrbi, pomoči, podpore oz. spodbude, ki bi jim pomagala pri razvoju predopismenjevalnih veščin že pred vstopom v šolo. V raziskavo je bilo vključenih 200 predšolskih otrok s področja Goriške, starih od štiri do sedem let. Predopismenjevalne veščine smo opisali z uporabo vprašalnika za oblikovanje profila otroka pred vstopom v šolo (Ozbič, Kogovšek, Zver in Ferluga, 2011, v Ozbič, Kogovšek, Zver, Novšak Brce in Vališer, 2012), ki pokriva področja pozornosti, koncentracije, motorike, komunikacije, govorno-jezikovnega izražanja in razumevanja, verbalnega spomina, grafično-vidno zaznavnega področja, percepcije in imenovanja barv, časovne in prostorske orientacije, metaliterarnih veščin, predopismenjevalnih veščin, grafemskega zavedanja, predmatematičnih veščin ter metakognicije. Podatki so pokazali visoko zanesljivost vprašalnika (koeficient Cronbach alfa 0,991). Ugotovili smo, da je vprašalnik objektiven in veljaven (kriterijska veljavnost, faktorska analiza). Določili smo percentilne vrednosti in dobljene rezultate primerjali s predhodnimi raziskavami. S pomočjo t-testa smo ugotovili statistično pomembne razlike pri točkovanju z vprašalnikom med dvema skupinama otrok: tistih, ki odstopajo (ES1 in ES2), in tistih, ki ne odstopajo po mnenju vzgojiteljice (KS). Izračunali smo analizo variance (ANOVA) med tremi skupinami otrok (ES1, ES2 in KS). Zaradi nehomogenosti varianc smo uporabili alternativni preizkusa Welch, izvedli smo test post hoc Games-Howell in upoštevali tveganje, manjše od 0,05. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike med posameznimi skupinami otrok pri točkovanju z vprašalnikom. Razlike med tremi skupinami ES1, ES2 in KS smo izračunali s pomočjo diskriminantne analize. Relativen doprinos vsake spremenljivke k tvorjenju diskriminantnih funkcij smo ugotavljali z izračunom koeficientov diskriminacije in koeficientov korelacije vsake spremenljivke z diskriminantnima funkcijama. Ugotovili smo, da so razlike med skupinami statistično pomembne in da so v našem primeru najpomembnejše kompozitne spremenljivke govorno-jezikovno izražanje in razumevanje, pozornost in koncentracija ter komunikacija in sociopragmatika. Razlike med skupinama smo ugotavljali s pomočjo centroidov, ki so se med seboj razlikovali, kar je pokazalo na dobro razlikovanje med skupinami. Na osnovi oblikovanega prediktorskega modela manifestnih spremenljivk smo določili pripadnost vzorcu za otroke iz treh skupin. Ugotovili smo, da je s pomočjo izbranega sistema spremenljivk pravilno uvrščenih 95 % otrok, in sicer: 100 % otrok, ki so usmerjeni (ES2), 92 % otrok, ki po oceni vzgojiteljic odstopajo v razvoju, vendar niso usmerjeni (ES1), in 96 % otrok, o katerih so bile vzgojiteljice mnenja, da ne odstopajo v razvoju (KS). Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo razlike v profilu veščin med skupinami otrok, ki so usmerjeni (ES2), otrok, za katere vzgojiteljice opažajo odstopanja na določenih področjih razvoja, vendar niso usmerjeni (ES1), in skupino otrok brez posebnosti v razvoju (KS). Na tak način smo opisali predopismenjevalne veščine 200 otrok na Goriškem, analizirali zanesljivost, veljavnost, objektivnost in občutljivost vprašalnika ter rezultate primerjali z že obstoječimi raziskavami, ki so uporabile testni vprašalnik. Dobljeni podatki so lahko osnova za predlog modela za presejalno odkrivanje otrok, ki izkazujejo manj razvite predopismenjevalne veščine in so potencialno rizični za kasnejši razvoj učnih težav. Zgodnje odkrivanje potencialno rizičnih otrok bi pripomoglo k učinkovitejši organizaciji zgodnje obravnave otrok na področju predopismenjevalnih veščin in povečanju uspešnosti nudene pomoči. To bi pozitivno vplivalo na razvoj zgodnje specialnopedagoške in rehabilitacijske obravnave otrok z vidika predopismenjevalnih spretnosti.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: predšolsko obdobje, razvojni zaostanek, zgodnje prepoznavanje, preventiva, predopismenjevalne veščine, ocenjevanje, profil
    Število strani: 175
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Martina OzbičMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=11040073)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3500
    Datum vnosa: 13 Jun 2016 13:21
    Zadnja sprememba: 13 Jun 2016 13:21
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3500

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa