[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Primerjava stališč do žuželk in znanja o žuželkah pri osnovnošolcih in bodočih učiteljih

Neža Sedej (2015) Primerjava stališč do žuželk in znanja o žuželkah pri osnovnošolcih in bodočih učiteljih. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1261Kb)

    Povzetek

    V šolah naj bi učitelji uporabljali metodo izkustvenega učenja/poučevanja, saj je znano, da neposredne izkušnje z živimi organizmi, ki jih učenci pridobijo pri takšnem pouku pomembno pripomorejo k boljšemu razumevanju vsebine, posledično pa tudi k bolj pozitivnim stališčem do organizmov. Znanje, ki ga učenci pri takem pouku pridobijo, je trajnejše (Tomažič, 2009). V raziskavi smo se odločili preveriti, kakšna so stališča učencev in bodočih učiteljev do žuželk ter njihovo znanje o žuželkah. Raziskava predstavlja nadgradnjo raziskave diplomskega dela na prvi stopnji študija (Sedej, 2013). Za nadaljevanje raziskave smo se odločili, ker je na tem področju raziskanega bolj malo. V naši raziskavi smo, zaradi primerljivosti rezultatov, uporabili enak anketni vprašalnik ter preizkus znanja, kot v diplomskem delu (Sedej, 2013). Anketiranci, ki smo jih vključili v raziskavo, so učenci šestega in sedmega razreda ene izmed devetletne osnovne šole. V raziskavo so vključene tudi študentke Pedagoške fakultete v Ljubljani, smeri Biologija z vezavo (Biologija - Gospodinjstvo in Biologija - Kemija) Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki predstavljajo vzorec bodočih učiteljic bioloških vsebin. Anketne vprašalnike s preizkusom znanja smo razdelili 291 anketirancem, ki so jih reševali 20 minut. S pomočjo anketnega vprašalnika in preizkusa znanja, smo pri anketirancih ugotavljali, kakšna so njihova stališča do žuželk in kakšno je njihovo znanje o žuželkah. Prikazali smo tudi povezave v znanju učencev in študentov, bodočih učiteljev, o žuželkah z njihovimi stališči do žuželk. Obenem smo preverjali tudi napačne predstave anketirancev o žuželkah. Na tak način smo ugotavljali, na katerih področjih obravnavane tematike je mogoče predlagati izboljšave ali izpostaviti pozitivne vidike trenutnega stanja. Poleg tega je naš cilj, da se učitelji zavedajo pomembnosti vključevanja žuželk v pouk. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, so pri anketirancih pokazali dokaj visoko število navedb neposrednih izkušenj z žuželkami. Opaziti je, da se anketiranci v veliki meri zanimajo za žuželke. Zanimanje za proučevanje žuželk in učenje o njih so pokazala predvsem dekleta, saj menijo, da so žuželke v naravi zelo pomembne in bi jih rade natančneje spoznale. Obenem pri nekaterih anketirancih opazimo višji nivo odpora do žuželk, kar se kaže predvsem pri anketirancih, ki obiskujejo nižje stopnje šolanja. Pri anketirancih, ki obiskujejo višje stopnje šolanja opazimo nižji nivo odpora do žuželk, saj so ti anketiranci nenazadnje tudi bodoči učitelji bioloških vsebin. Anketiranci so tudi mnenja, da so žuželke v naravi pomembne. Pri anketirancih nižjih stopenj šolanja opazimo, da se strinjajo s tem, da bi bilo žuželke najbolje kar pobiti in da ob njihovem izumrtju ne bi bilo škode. Anketiranci višjih stopenj šolanja se s tem ne strinjajo, saj se zavedajo pomembnosti žuželk v naravi. Vsi anketiranci, zajeti v anketo, se žuželk v večji meri bojijo. Nivo strahu do žuželk pri anketirancih, lahko povežemo predvsem s slabo neposredno izkušnjo z žuželkami, ki so jo ti bodisi imeli ali pa so nanjo, v smislu potencialno nevarnih žuželk (čebel, os,…) pomislili. Da nivo strahu do žuželk pri anketirancih višjih razredov osnovne šole narašča, pri tistih, ki obiskujejo fakulteto pa se kaže, da nivo strahu do žuželk z višjimi letniki študija upada. Razlog za to lahko iščemo v višji količini prejetih informacij pri študentkah, bodočih učiteljicah bioloških vsebin, ki imajo posledično tudi višjo količino znanja in s tem v tej smeri bolj pozitivna stališča do žuželk. Na splošno so anketiranci na trditve o žuželkah odgovarjali zelo slabo. Težave imajo tako s splošnimi značilnostmi žuželk, kot tudi z njihovo zgradbo, načinom življenja, razvrščanjem žuželk v sistem. Opazimo torej slabo poznavanje žuželk, posledično pa tudi slabo znanje o teh. V večji meri so osnovnošolke in osnovnošolci na trditve, v povezavi z znanjem o žuželkah, odgovarjali slabše, kot študentke oziroma bodoče učiteljice, kar je bilo glede na smer študija pričakovati. V splošnem so se bili vsi sodelujoči v raziskavi, ob višji količini znanja, bolj pripravljeni učiti o žuželkah, obenem pa so bili tudi manj pripravljeni onesnaževati in ogrožati okolje in žuželk, ki v živijo v njem. Tako do okolja, kot tudi do žuželk so imeli bolj pozitivna stališča. Pomembno je, da se vsi, tako učitelji, kot tudi bodoči učitelji bioloških vsebin, zavedajo pomembnosti neposredne izkušnje z žuželkami pri poučevanju. Izobraževanje bi moralo v vseh nivojih šolanja vključevati čim več neposrednega spoznavanja organizmov. Izkušenjski pristop pri poučevanju namreč poveča nivo interesa pri učencih in študentih, ne nazadnje pa se s pomočjo slednjega izboljša tudi pomnjenje in trajnost znanja. Vključevanje neposredne izkušnje z žuželkami v pouk bioloških vsebin je pomembno, tako na nižjih, kot tudi na višjih stopnjah šolanja, saj ta v kombinaciji z znanjem pripelje do bolj pozitivnih stališč do žuželk.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: učenci, bodoči učitelji, stališča, znanje, žuželke
    Število strani: 56
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Iztok TomažičMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10891337)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3349
    Datum vnosa: 27 Jan 2016 11:36
    Zadnja sprememba: 27 Jan 2016 11:36
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3349

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa