[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Skrb za glas in uporaba besednega/nebesednega sporazumevanja pri vzgojiteljih predšolskih otrok

Sara Grebenc (2015) Skrb za glas in uporaba besednega/nebesednega sporazumevanja pri vzgojiteljih predšolskih otrok. Diplomsko delo.

[img] PDF
Download (1332Kb)

    Povzetek

    Vzgojitelji predšolskih otrok so profesionalni glasovni uporabniki, kar pomeni, da ob pojavu glasovne motnje s težavo opravljajo svoje delo, dolgotrajna motnja pa zanje pomeni nezmožnost za nadaljnje opravljanje poklica. Zaradi vsakodnevne izpostavljenosti nekaterim dejavnikom, kot so delo z večjo skupino otrok, pridobivanje pozornosti z govorom, preglasno govorjenje, neprimerni delovni pogoji (npr. suh zrak), izpostavljenost infekcijam, spada poklic vzgojitelja med poklice z veliko glasovno obremenitvijo. Težave bi lahko deloma odpravili s poznavanjem navodil za skrb za glas, ki ugodno vplivajo ne le na glas, ampak na celo telo. Njihovo upoštevanje mora postati del vzgojiteljevega življenjskega sloga, sicer nimajo velikega pomena in učinka. Na ta način lahko preprečijo zlorabo glasu, ki pogosto pripelje do glasovnih motenj. Poleg poznavanja navodil za skrb za glas bi morali biti vzgojitelji seznanjeni tudi z načini, s katerimi lahko okrepijo ali delno nadomestijo svoj glas, znanje pa bi morali uporabljati v praksi. Ena od možnosti nadomestitve glasu je podajanje sporočil na nebeseden način: z objezikovnimi znaki, s pogledom, z mimiko obraza, z gestami, z dotiki, z držo telesa, s telesno razdaljo. Otroci so namreč izjemno dojemljivi za nebesedno podana sporočila, česar se morajo vzgojitelji zavedati in to znati izkoristiti. Tudi pritegnitev pozornosti otrok prepogosto poteka z uporabo glasu. Namesto tega je priporočljivejša uporaba kakšnega akustičnega pripomočka. Z omenjenimi načini bodo vzgojitelji skrbeli za svoj glas, da jim bo lahko dolgo in dobro služil. V diplomskem delu sem želela ugotoviti, kako vzgojitelji predšolskih otrok pri svojem delu skrbijo za svoj glas glede na način komunikacije: kako pogosto uporabljajo različne glasovne in neglasovne načine sporočanja, ali in kako težave z glasom vplivajo na delo vzgojiteljev ter kateri vzgojitelji uporabljajo več neglasovnega sporočanja. V empiričnem delu diplomskega dela sem to raziskovala, in sicer s pomočjo analize anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnile vzgojiteljice in vzgojitelji predšolskih otrok, ki delajo v različnih vrtcih. Rezultati raziskave so pokazali, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v uporabi glasovnega in neglasovnega sporočanja med vzgojiteljicami, ki delajo z otroki v 1. starostnem obdobju, in vzgojiteljicami, ki delajo z otroki v 2. starostnem obdobju. Na delo vzgojiteljic prav tako ne vplivajo težave z glasom in njihova starost.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: vzgojitelji predšolskih otrok, težave z glasom, skrb za glas, besedno in nebesedno sporazumevanje
    Število strani: 76
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Stanislav KoširMentor
    asist. dr. Damjana KogovšekSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10890057)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3346
    Datum vnosa: 25 Jan 2016 16:04
    Zadnja sprememba: 25 Jan 2016 16:04
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3346

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa