[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Osebnostne značilnosti predšolskih otrok z govorno motnjo jecljanja in njihov odnos do lastnega govora

Jerneja Novšak Brce (2015) Osebnostne značilnosti predšolskih otrok z govorno motnjo jecljanja in njihov odnos do lastnega govora. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (2195Kb)

    Povzetek

    Jecljanje je multidimenzionalna motnja, ki zahteva temu primerno ocenjevanje, diagnostiko in obravnavo. Proces diagnosticiranja jecljanja mora upoštevati afektivne, vedenjske in kognitivne vidike motnje jecljanja (Vanryckeghem, Brutten, 2007). Cilj dela je bil s slovensko različico testa KiddyCAT© (Vanryckeghem in Brutten, 2007) analizirati odnos predšolskih otrok, ki jecljajo, do lastnega govora. Prav tako je bil cilj analizirati osebnostne lastnosti predšolskih otrok, ki jecljajo. Primerjan je bil odnos do lastnega govora in osebnostne lastnosti med predšolskimi otroki, ki jecljajo, in njihovimi vrstniki, katerih govor je fluenten. Odnos do lastnega govora smo ugotavljali s Testom odnosa do lastnega govora – KiddyCAT© – Communication Attitude Test for Preschool and Kindergarten Children Who Stutter (Vanryckeghem in Brutten, 2007), osebnostne lastnosti pa z Vprašalnikom o medosebnih razlikah za otroke in mladostnike (VMR-OM), katerega avtor je Halverson, za slovensko populacijo sta ga priredili M. Zupančič in T. Kavčič (2009). Podatki temeljijo na vzorcu 49 otrok, ki jecljajo, in 75 otrok, ki govorijo fluentno in prihajajo iz različnih krajev po Sloveniji. Vzorec otrok, ki govorijo fluentno, sestavlja 39 dečkov in 36 deklic, vzorec otrok, ki jecljajo, pa predstavlja 32 dečkov in 17 deklic. Otroci obeh skupin so bili razdeljeni še na dve podskupini; mlajši predšolski otroci stari od 3,0 do 4,5 leta in starejši predšolski otroci stari od 4,6 leta do 6,0 let. Rezultati so pokazali, da imajo predšolski otroci, ki jecljajo, statistično pomembno bolj negativen odnos do lastnega govora kot otroci, ki govorijo fluentno. Odnos do lastnega govora postaja z leti pri otrocih, ki jecljajo, bolj negativen, vendar ne statistično pomembno. Obratno pa pri predšolskih otrocih, ki govorijo fluentno, negativen odnos do lastnega govora z leti upada, razlika med mlajšimi in starejšimi ni statistično pomembna. Spol na odnos do lastnega govora nima vpliva. Pri otrocih, ki jecljajo, na odnos do lastnega govora statistično pomembno vpliva jakost jecljanja. Bolj negativen odnos do govora imajo predšolski otroci, katerih jakost jecljanja je večja. Visok Cronbach alfa koeficient zanesljivosti potrjuje, da je test zanesljiv in občutljiv in ga lahko uporabimo za ugotavljanje odnosa otrok do lastnega govora. Med skupino predšolskih otrok, ki jecljajo, in njihovimi vrstniki, ki govorijo fluentno, so se pokazale tudi razlike v osebnostnih lastnostih. Na dimenziji ekstravertnosti, vestnosti in nevroticizma se otroci, ki jecljajo, statistično pomembno razlikujejo od vrstnikov, ki govorijo fluentno. Na dimenziji nesprejemljivosti pa statistično pomembnih razlik med skupinama ni. Otroci, ki jecljajo, so manj odprti za izkušnje, manj iščejo stike z drugimi, so bolj boječi kot njihovi vrstniki in nagnjeni k tesnobnosti, zaskrbljenosti. Otroci, ki jecljajo, se od svojih vrstnikov statistično pomembno razlikujejo na lestvici inteligentnosti, kjer so dosegli manj točk na področju govora, besednjaka, razumevanja in mišljenja. Pomembnost poznavanja dimenzij osebnosti pri otrocih, ki jecljajo, je v njihovem vplivu na otrokov razvoj in na potek motnje jecljanja, zaradi česar otroci, ki jecljajo, potrebujejo sprotno obravnavo in prilagojeno terapijo. Raziskava je prva v Sloveniji, ki ugotavlja odnos predšolskih otrok, ki jecljajo, do lastnega govora, njihove osebnostne značilnosti in te povezuje z jecljanjem. Prispevek raziskave je tudi prirejen KiddyCAT – Test odnosa do lastnega govora za predšolske otroke, ki je umerjen za slovensko populacijo in bo logopedom omogočil zgodnje odkrivanje otrokove predstave o lastnem govoru in zgodnjo vključitev v obravnavo, kar pa bo posledično vplivalo na boljšo prognozo glede odprave motnje.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: jecljanje, predšolski otroci, odnos do lastnega govora, osebnostne lastnosti
    Število strani: 315
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Stanislav KoširMentor
    izr. prof. dr. Janez JermanSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10845257)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3265
    Datum vnosa: 22 Dec 2015 13:46
    Zadnja sprememba: 06 Jan 2016 14:02
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3265

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa