[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Medijske grafične podobe in učenčeva likovna ustvarjalnost

Mateja Kranjc (2015) Medijske grafične podobe in učenčeva likovna ustvarjalnost. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (9Mb)

    Povzetek

    Skozi raziskavo bom prikazala, da vizualne grafične podobe lahko ovirajo ali zavirajo ustvarjalnost učencev pri reševanju likovnih nalog oziroma pri učnem procesu likovne umetnosti. Učenci so vsak dan obkroženi z različnimi vizualnimi dražljaji in so jim nenehno izpostavljeni. Postavljalo se mi je vprašanje, kako se izogniti temu, da učenci ne bi posnemali, uporabljali ali povzemali podob, s katerimi so obkroženi neprestano in povsod v življenju? S čim bi lahko preprečila ali preusmerila uporabljanje omenjenih podob pri ustvarjanju likovnega motiva pri reševanju likovnih nalog? V raziskavi sta sodelovala dva oddelka 6. razreda ljubljanske osnovne šole. Z učenci sem izvedla likovne naloge, s katerimi sem najprej ugotovila, kako ustvarjalni so pri reševanju likovnega problema, ko so izpostavljeni samo vizualnemu zaznavanju vsebine pri učnem procesu. Učenci so bili med učno uro motivirani tako, da je bila njihova pozornost usmerjena predvsem na vizualne dražljaje. Pri podajanju likovnega motiva med reševanjem likovne naloge so bili učenci spodbujeni na podlagi vizualne izkušnje. Ker imajo vsi učenci izkušnjo s podanim likovnim motivom, so le-tega upodobili na približno enak način. Upodobili so ga na način, kot so ga videli, ga videvajo oziroma so mu stalno, dnevno izpostavljeni. Nastale so likovne rešitve z likovnim motivom ali podobo, ki jo lahko prepoznamo iz reklamnih oglasov preko medijev. Uporabili so šablonsko podobo likovnega motiva pri reševanju likovne nalogo kot likovni motiv, ki pa ni ustvarjalna rešitev. Pri naslednjih štirih nalogah sem učence spodbudila tako, da so bili za vsako posamezno nalogo spodbujeni s posameznim čutilom. Za vsako nalogo posebej so bili intenzivno izpostavljeni čutilu za sluh, vonj, tip ali okus. Učenci so se na likovni problem bolj osredotočali, ga doživljali bolj intenzivno in doživeto. Pri posamezni likovni nalogi so učenci zaznavali posredovan likovni motiv zelo odzivno, nekaterim učencem je zaznava ponudila vrsto asociacij, sinestezij ali predstav za likovno rešitev in upodobitev likovnega motiva. Prav to se je pokazalo pri podobah likovnih motivov. Ti po podobi niso bili enaki tistim likovnim rešitvam, ki so jih učenci ustvarili zgolj z vizualnimi dražljaji za motivacijo. Pokazala se je bistvena razlika. Učenci, ki so bili motivirani tako, da so intenzivno uporabljali drugo čutilo za zaznavo kot za vid, so likovno nalogo rešili brez šabloniziranja podob za likovni motiv. Torej bolj ustvarjalno kot tisti, ki so bili pod vplivom vizualnega zaznavanja. Pokazalo se je, da je vid in vizualno zaznavanje lahko razlog za učenčevo neustvarjalno reševanje likovne naloge oziroma, da se zaradi tega pri učencih pogostokrat pojavlja šabloniziranje. Učenci za upodobitev likovnega motiva velikokrat uporabijo podobo, ki jo povzamejo. Vse nastale likovne rešitve so ovrednotili trije ocenjevalci. Vrednotili so likovne naloge po treh kriterijih za ustvarjalnost, kar pomeni, da so pri likovnih nalogah ocenjevali, če so izkazovale izvirnost motiva, razumevanje za likovni problem in izvirnost izvedbe likovne naloge. Ocenjevalci so bili hkrati pozorni tudi na to, ali so likovne nalogah izkazovale neustvarjalne likovne rešitve. Likovne naloge so prepoznali kot neustvarjalne, če so pri njih opazili, da ni novih rešitev za likovni problem in likovni motiv, da je likovna rešitev brez domišljije in je šablonska, da je za likovni motiv grafična podoba izrazito povzeta po že obstoječih, poznanih, medijskih grafičnih vizualnih sporočilih ipd. Takšne likovne rešitve so ocenjevalci prepoznali kot neustvarjalne, ker so učenci za likovni motiv uporabili podobe, ki so jih povzeli. Cilj raziskave je bil ugotoviti način dela oziroma pristop, da bi pri učencih spobudila ustvarjalnost pri reševanju likovnih nalog. Razmišljala sem, kako in na kakšen način posegati v njihovo doživljanje ter s kakšnim pristopom spodbuditi njihovo ustvarjalno doživljanje, da bi se likovno izražali bolj bogato, da bi bili izvirni in domiselni pri reševanju likovnih problemov.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: čutila, vizualno zaznavanje, vizualno mišljenje, likovno mišljenje, likovno izražanje, ustvarjalnost, medijske grafične podobe
    Število strani: 141
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič ČerkezMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10843209)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3258
    Datum vnosa: 23 Dec 2015 07:07
    Zadnja sprememba: 23 Dec 2015 07:07
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3258

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa