[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Povezanost procesiranja senzomotoričnih dražljajev in motenj artikulacije

Petra Kavšek (2015) Povezanost procesiranja senzomotoričnih dražljajev in motenj artikulacije. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2315Kb)

    Povzetek

    Človekov nevrološki sistem je zelo kompleksen. Živčni sistem predstavlja mreža milijarde medsebojno povezanih živčnih nevronov, ki so porazdeljeni po vsem telesu. Razdelimo ga na centralni in periferni živčni sistem. Najpomembnejši so možgani, ki so anatomsko razdeljeni na dve hemisferi, vsaka pa je specializirana za določene funkcije. Brstenje možganov se prične že deset tednov pred rojstvom in traja do dveh let. V prvih mesecih življenja so le-ti najbolj 'gnetljivi' in ranljivi, obenem pa so takrat otrokove učne sposobnosti največje. Posamezni senzorni sistemi (tj. vestibularni, proprioceptivni, taktilni, vidni, slušni …) so med seboj zelo povezani. Že Piaget je razlagal, da ima največji vpliv na posameznika prav senzomotorično učenje od otroštva do odraslosti. Da lahko posameznik deluje v vsakdanjem življenju, morajo čutila delovati povezano in usklajeno. Senzorno procesiranje se nanaša na nevrološke procese v možganih, ki so potrebni za obvladovanje dražljajev iz različnih senzornih sistemov. Ena izmed komponent senzornega procesiranja je tudi senzorna integracija, ki je odgovorna za gladek pretok informacij v možganih. Lahko se zgodi, da se posameznik pretirano odziva na dražljaje in se jih prične zato izogibati, ali nasprotno, da se prešibko odziva na dražljaje in jih zato še bolj išče. Vzroki za nastanek artikulacijskih motenj (nezmožnost produkcije nekaterih glasov) so različni, npr. težave v centrih, ki skrbijo za motorično produkcijo (jezik/trdo nebo/mišičje), težave senzorne integracije, ki posredujejo povratno informacijo, težave s procesiranjem centralnega živčnega sistema (razvojni zaostanek) ali težave s procesiranjem centralnega živčnega sistema v določenih območjih (npr. možganska kap, cerebralna paraliza ipd.). V empiričnem delu je bil poudarek na raziskovanju povezanosti artikulacijskih in fonoloških motenj s procesiranjem taktilnih, vestibularnih, proprioceptivnih, slušnih, oralnih in vidnih disfunkcij. Zanima nas namreč, kako omenjene disfunkcije vplivajo na pravilnost artikulacije. Za starše smo uporabili prirejen in preveden vprašalnik iz angleške različice Motnje senzoričnega procesiranja: znaki in simptomi disfunkcij (Sensory Processing Disorder Checklist: Signs and Symptoms of Dysfunction), ki je sestavljen iz 6 vsebinskih sklopov. S pridobitvijo soglasja o vključenosti njihovih otrok v raziskavo smo testirali še 61 otrok, ki so bili s pomočjo kriterija razvrščeni v kontrolno (otroci brez motenj) in eksperimentalno skupino (otroci z artikulacijskimi in/ali fonološkimi motnjami). Rezultati raziskave so pokazali, da otroci z artikulacijskimi in/ali fonološkimi motnjami v splošnem izkazujejo več taktilnih in vestibularnih disfunkcij, kar sovpada z raziskavami tujih avtorjev. Medtem pa na ostalih preverjanih področjih ni bilo ugotovljeno, da bi imeli več disfunkcij kot kontrolna skupina. Statistično pomembne razlike so se pokazale na področju proprioceptivnih in oralnih disfunkcij.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: senzorno procesiranje, senzorna integracija, motnje artikulacije
    Število strani: 102
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Stanislav KoširMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10816073)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3239
    Datum vnosa: 01 Dec 2015 10:28
    Zadnja sprememba: 01 Dec 2015 10:28
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3239

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa