[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Vključevanje slovenske ljudske plesne dediščine v vzgojno-izobraževalni proces v osnovni šoli

Metka Knific (2015) Vključevanje slovenske ljudske plesne dediščine v vzgojno-izobraževalni proces v osnovni šoli. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (9Mb)

    Povzetek

    V doktorski disertaciji obravnavam slovensko ljudsko plesno dediščino v vzgojno-izobraževalnem procesu celotnega osnovnošolskega izobraževanja (od prvega do devetega razreda). V teoretičnem delu predstavljam slovensko ljudsko plesno dediščino, njeno funkcijo in oblike ter njene ostale etnokoreološke značilnosti. Teoretične podlage nadgrajujem z umeščanjem slovenske ljudske plesne dediščine v vzgojno-izobraževalni proces in razvijam didaktiko poučevanja slovenske ljudske plesne dediščine. Z vključevanjem slovenske ljudske plesne dediščine v vzgojno-izobraževalni proces gradimo odnos do slovenske ljudske plesne dediščine in uvajamo otroke v plesno izročilo ter hkrati razvijamo etnično in drugo na prostor vezano identiteto, ki jo v povezavi s folkloriziranjem izročila obravnavajo številni slovenski in tuji avtorji. Poustvarjanje slovenske ljudske plesne dediščine omogoča, da učenci razvijajo lastno zavest o pripadnosti etniji kot ljudi z etnično identiteto kot tiste, ki imajo svoje posebnosti in ki se ločijo od drugih. Razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti ter vedenja o zgodovini Slovencev in njihovi kulturi ter razvijanje in ohranjanje lastne kulturne tradicije bi lahko dojemali kot pomembne segmente, ki naj bi jih učitelji v vzgojno-izobraževalnem procesu razvijali. Da bi zagotovili kakovostno poučevanje, se je treba nanj dobro pripraviti, saj je vzgojno-izobraževalna dejavnost načrtovana in stremi k uresničitvi različnih ciljev. Pri tem je pomembna posebna didaktika, ki do svojih spoznanj prihaja po induktivni in deduktivni poti in jo razumemo kot samostojno, izrazito interdisciplinarno znanost. Proučuje in pojasnjuje naloge, vsebino pouka, učne metode, učne oblike, učila, učne pripomočke na primeru vključevanja slovenske ljudske plesne dediščine v vzgojno-izobraževalni proces, predvsem metode vzgoje in izobraževanja, ki temeljijo na plesih, podedovanih iz izročila. Skladno z obravnavano problematiko in cilji raziskave sem ugotavljala, kakšni sta teoretično in didaktično znanje učiteljev o slovenski ljudski plesni dediščini, kako jo vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces, kakšen pomen dajejo učitelji slovenski ljudski plesni dediščini kot sooblikovalcu identitete in kako učitelji uporabljajo zapise o slovenski ljudski plesni dediščini. Poleg tega me je zanimalo, kakšen je učinek in kakšne so izkušnje učiteljev pri implementaciji modela izobraževanja učiteljev za vključevanje slovenske ljudske plesne dediščine v vzgojno-izobraževalni proces. Ugotovila sem, da ima le slaba petina učiteljev dobro teoretično znanje o slovenskem plesnem izročilu in da so si učitelji morali večino svojega znanja o slovenskem plesnem izročilu pridobiti izven rednega izobraževanja, kjer pa je bil večji poudarek na praktičnih kot na teoretičnih vsebinah. Zapise plesov, kinetograme, s katerimi je mogoče opisati plese, izvirajoče iz izročila, sta prepoznala le dva odstotka anketiranih učiteljev. Večina učiteljev se običajno nauči plesov, ki izvirajo iz izročila, preko videoposnetka, na izobraževanju ali si preberejo besedni opis v knjigi. Čeprav prepoznajo težje elemente plesov, teh ustrezno ne prilagajajo otrokom različnih starosti in plesnih sposobnosti. Več kot polovica učiteljev si pred učenjem zavrti le glasbo ali pa si zapojejo melodijo in zraven zaplešejo. Učitelji na splošno, ko učence naučijo plesov, občutijo osebno zadovoljstvo oziroma čutijo, da razvijajo pozitiven odnos do lokalne dediščine. Velika večina se jih strinja, da se tako razvija etnična oziroma nacionalna identiteta. Učitelji tudi v drugih vidikih vidijo pozitivno vlogo spoznavanja slovenskega plesnega izročila. Še posebej se strinjajo, da z učenjem plesov spodbujajo pozitiven odnos do slovenske kulture in tradicije. Na podlagi ugotovljenega stanja sem izdelala model izobraževanja učiteljev, po katerem bi učitelji vsebine slovenske ljudske plesne dediščine vključevali v vzgojno-izobraževalni proces. Model zajema vaje za razvijanje ritmičnega posluha in glasbenega spomina, osnovne korake (hoja, tek, skoki, poskoki, bočni koraki, trokoraki). Vključene so vaje za obvladovanje prostora, plesne formacije in plesne drže, ob tem pa vaje za opazovanje, razvijanje spomina in spodbujanje ustvarjalnosti. V nadaljevanju empiričnega dela sem z izpeljavo treh fokusnih skupin raziskovala učinek in izkušnje učiteljev pri seznanjanju z modelom vključevanja slovenske ljudske plesne dediščine v vzgojno-izobraževalni proces. Rezultati kažejo, da bodo učitelji, ki so spoznali nov model, jasneje vedeli, kako se lotiti učenja posameznih plesov, saj po njihovem mnenju dobro razumevanje strukture plesa omogoča postopno vključevanje prvin slovenske ljudske plesne dediščine v pouk. Ključne pomanjkljivosti, ki so jih pri modelu izpostavili, so glasbena spremljava in multimedijski posnetki, ki bi morali biti vključeni v sam model. Izpostavljajo tudi težavo razumevanja vseh figur, saj to od učitelja zahteva nekaj predznanja in/ali dodatnega usposabljanja. V prihodnosti pa bi bilo treba rešiti tudi dilemo, ali bi bilo treba posamezne elemente/vaje v modelu določiti za posamezen razred. Pričujoči raziskavi sta na podlagi izbire ustreznih metod raziskovanja pokazali, da je bil izdelan model na podlagi ugotovljene analize stanja koristen, prav tako koristne so bile obravnava, raziskava in analiza njegove implementacije v prakso.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: plesno izročilo, ljudska plesna dediščina, plesna didaktika, izobraževanje učiteljev, osnovna šola
    Število strani: 313
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Barbara Sicherl KafolMentor
    izr. prof. dr. Urban KordešSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10738761)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 3138
    Datum vnosa: 06 Okt 2015 09:00
    Zadnja sprememba: 06 Okt 2015 09:00
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3138

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa