[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Opazovanje spreminjanja narave v letnih časih z uporabo pristopov gozdne pedagogike v predšolskem obdobju

Romana Dolinar (2015) Opazovanje spreminjanja narave v letnih časih z uporabo pristopov gozdne pedagogike v predšolskem obdobju. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (14Mb)

    Povzetek

    Namen diplomskega dela je bilo raziskovanje vpliva gozdne pedagogike na razvoj naravoslovnega znanja in spretnosti pri predšolskih otrocih. Tematika, ki sem se ji posvetila, je spreminjanje narave skozi letne čase. Raziskovala sem odzive otrok ter njihovo napredovanje v znanju, opazovanju in razumevanju sezonskih sprememb v naravi ob rednih priložnostih za igro in učenje v naravi v daljšem časovnem obdobju. Za raziskovanje sem uporabila metodo kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. Za postopek zbiranja podatkov sem uporabila intervju, ki sem ga izvedla pred začetkom dejavnosti in po končanem projektu. Metodo sem prilagodila razvojni stopnji otrok v skupini. Primerjala sem odgovore posameznega otroka pred in po končanem projektu. Vzorec je predstavljala skupina 10 dečkov in 8 deklic, od tega je 6 otrok starih 2 leti, 6 otrok 3 leta in 6 otrok 4 leta. Z njimi sem od meseca oktobra do sredine meseca maja preživljala čas v bližnjem gozdu, na travniku, ob potoku in v bližini reke. Otroke sem opazovala in slednje dokumentirala. Ob intuitivnem raziskovanju otrok sem pustila, da dejavnosti tečejo svojo pot. Osnovala sem raznolike igre, ki so spodbujale otroke k opazovanju in povezovanju sprememb skozi letne čase in razmišljanju o njih. Na začetku projekta sem ugotovila, da so predstave otrok o značilnostih žive in nežive narave v različnih letnih časih zaradi velike starostne razlike v skupini zelo raznolike. Starejši otroci so imeli nekatere predhodnje izkušnje, na podlagi katerih so razumeli določene pojave, ki se odvijajo ob posameznem letnem času. Razumevanje same besedne zveze »letni čas« se je zdelo zelo površinsko. Mlajši otroci so imeli na začetku zelo malo izkušenj z opisovanjem opazovanih pojavov, ki se odvijajo v naravi in ob menjavi letnih časov, k slednjemu je botroval skromnejši besedni zaklad. Razmišljanje otrok o naravnih pojavih je bilo povezano s pripovedmi iz knjig ali pesmi kot tudi z nekaterimi lastnimi izkušnjami, v katerih so bili otroci čustveno udeleženi. Reden stik z naravo in izkušnje z danimi materiali, s katerimi so imeli otroci številne priložnosti za igro in raziskovanje, opazovanje in spoznavanje sprememb v letnih časih, je prispevala k boljšim povezavam s prvotnim znanjem in k razširitvi besednega zaklada. Otroci so preko opazovanja in prepoznavanja prilagoditev v naravnem okolju ter tudi preko izdelovanja vizualnega plakata, ki je pripomogel k stalnemu obnavljanju izkušenj, osnovali v svojem pogledu bistvene značilnosti letnega časa ter pomen slednjih pri obnavljanju ter povezovanju z naravo. Ob samem spoznavanju so razvijali lastno igro, mišljenje ter tako krepili svojo samozavest ter vedno bolj zaupali v svoje sposobnosti. Moje diplomsko delo prikazuje način, kako vzpostaviti edinstven odnos med otroki in naravnim okoljem. Otroci so bili med projektom prepuščeni sledenju svojim interesom in željam. Imeli so možnost, da se predajo naravnemu ritmu, navežejo poseben odnos ter spontano spoznavajo našo odvisnost od naravnega okolja. V diplomskem delu sem poudarila tudi pomen nevsiljivega podajanja znanja otrokom. Osnovne poučne okvire raziskovanja sem podala s pomočjo lutke, ki je otroke vselej stimulirala k lastnemu razmišljanju ter odkrivanju. Otroke sem navajala na iskanje lastnih odgovorov ter odkrivanj in na neodvisnost od odgovorov ter posredovanja odraslih. Izbrana naravna okolja sem izpostavila kot odprta, stimulativna in kot bogat vir raziskovanja, kjer se lahko otroci in vzgojitelji prepustijo toku dogajanja okrog sebe, posledično raziskovanja in skupnega odkrivanja različnih interesov. Naravni prostori nimajo vnaprej danih struktur, ki bi otroke omejevale, temveč jim prav ti dajo možnost inovativnega doživljanja. Slednje je otrokom samo po sebi poglavitni vir igre, raziskovanja ter intuitivnega učenja. Odraslim omogočajo nevsiljivo vključevanje v otroški vpogled, kako si slednji osmišljajo svet, ki jih obdaja, omogočajo razvijanje novih zamisli in implementiranje le-teh v že obstoječe znanje. Ob uspešno končanem projektu so bili otroci samozavestnejši in bolj neodvisni pri svoji igri ter raziskovanju. Poznavanje letnih časov in bistvenih pojavov, ki se odvijajo v njihovi domeni, se je v času projekta poglavitno izboljšalo. Otrokom sem prepustila, da so z lastnimi predlogi vodili svojo pot skozi spoznavanje letnih časov, krepili lastno mišljenje ter vez z naravo. Namen diplomskega dela je bilo raziskovanje vpliva gozdne pedagogike na razvoj naravoslovnega znanja in spretnosti pri predšolskih otrocih. Tematika, ki sem se ji posvetila, je spreminjanje narave skozi letne čase. Raziskovala sem odzive otrok ter njihovo napredovanje v znanju, opazovanju in razumevanju sezonskih sprememb v naravi ob rednih priložnostih za igro in učenje v naravi v daljšem časovnem obdobju. Za raziskovanje sem uporabila metodo kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. Za postopek zbiranja podatkov sem uporabila intervju, ki sem ga izvedla pred začetkom dejavnosti in po končanem projektu. Metodo sem prilagodila razvojni stopnji otrok v skupini. Primerjala sem odgovore posameznega otroka pred in po končanem projektu. Vzorec je predstavljala skupina 10 dečkov in 8 deklic, od tega je 6 otrok starih 2 leti, 6 otrok 3 leta in 6 otrok 4 leta. Z njimi sem od meseca oktobra do sredine meseca maja preživljala čas v bližnjem gozdu, na travniku, ob potoku in v bližini reke. Otroke sem opazovala in slednje dokumentirala. Ob intuitivnem raziskovanju otrok sem pustila, da dejavnosti tečejo svojo pot. Osnovala sem raznolike igre, ki so spodbujale otroke k opazovanju in povezovanju sprememb skozi letne čase in razmišljanju o njih. Na začetku projekta sem ugotovila, da so predstave otrok o značilnostih žive in nežive narave v različnih letnih časih zaradi velike starostne razlike v skupini zelo raznolike. Starejši otroci so imeli nekatere predhodnje izkušnje, na podlagi katerih so razumeli določene pojave, ki se odvijajo ob posameznem letnem času. Razumevanje same besedne zveze »letni čas« se je zdelo zelo površinsko. Mlajši otroci so imeli na začetku zelo malo izkušenj z opisovanjem opazovanih pojavov, ki se odvijajo v naravi in ob menjavi letnih časov, k slednjemu je botroval skromnejši besedni zaklad. Razmišljanje otrok o naravnih pojavih je bilo povezano s pripovedmi iz knjig ali pesmi kot tudi z nekaterimi lastnimi izkušnjami, v katerih so bili otroci čustveno udeleženi. Reden stik z naravo in izkušnje z danimi materiali, s katerimi so imeli otroci številne priložnosti za igro in raziskovanje, opazovanje in spoznavanje sprememb v letnih časih, je prispevala k boljšim povezavam s prvotnim znanjem in k razširitvi besednega zaklada. Otroci so preko opazovanja in prepoznavanja prilagoditev v naravnem okolju ter tudi preko izdelovanja vizualnega plakata, ki je pripomogel k stalnemu obnavljanju izkušenj, osnovali v svojem pogledu bistvene značilnosti letnega časa ter pomen slednjih pri obnavljanju ter povezovanju z naravo. Ob samem spoznavanju so razvijali lastno igro, mišljenje ter tako krepili svojo samozavest ter vedno bolj zaupali v svoje sposobnosti. Moje diplomsko delo prikazuje način, kako vzpostaviti edinstven odnos med otroki in naravnim okoljem. Otroci so bili med projektom prepuščeni sledenju svojim interesom in željam. Imeli so možnost, da se predajo naravnemu ritmu, navežejo poseben odnos ter spontano spoznavajo našo odvisnost od naravnega okolja. V diplomskem delu sem poudarila tudi pomen nevsiljivega podajanja znanja otrokom. Osnovne poučne okvire raziskovanja sem podala s pomočjo lutke, ki je otroke vselej stimulirala k lastnemu razmišljanju ter odkrivanju. Otroke sem navajala na iskanje lastnih odgovorov ter odkrivanj in na neodvisnost od odgovorov ter posredovanja odraslih. Izbrana naravna okolja sem izpostavila kot odprta, stimulativna in kot bogat vir raziskovanja, kjer se lahko otroci in vzgojitelji prepustijo toku dogajanja okrog sebe, posledično raziskovanja in skupnega odkrivanja različnih interesov. Naravni prostori nimajo vnaprej danih struktur, ki bi otroke omejevale, temveč jim prav ti dajo možnost inovativnega doživljanja. Slednje je otrokom samo po sebi poglavitni vir igre, raziskovanja ter intuitivnega učenja. Odraslim omogočajo nevsiljivo vključevanje v otroški vpogled, kako si slednji osmišljajo svet, ki jih obdaja, omogočajo razvijanje novih zamisli in implementiranje le-teh v že obstoječe znanje. Ob uspešno končanem projektu so bili otroci samozavestnejši in bolj neodvisni pri svoji igri ter raziskovanju. Poznavanje letnih časov in bistvenih pojavov, ki se odvijajo v njihovi domeni, se je v času projekta poglavitno izboljšalo. Otrokom sem prepustila, da so z lastnimi predlogi vodili svojo pot skozi spoznavanje letnih časov, krepili lastno mišljenje ter vez z naravo.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: gozdna pedagogika, letni časi, naravno okolje, kompetence otrok, odprt učni proces, učenje in igra na prostem
    Število strani: 69
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    viš. pred. dr. Marjanca KosMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10684233)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2996
    Datum vnosa: 14 Sep 2015 07:15
    Zadnja sprememba: 14 Sep 2015 07:15
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2996

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa