[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Pomoč družinam otrok z Downovim sindromom v času zgodnje obravnave

Sabina Krnc (2015) Pomoč družinam otrok z Downovim sindromom v času zgodnje obravnave. Diplomsko delo.

[img] PDF
Download (1769Kb)

    Povzetek

    Ena izmed najpogosteje prepoznanih motenj v duševnem razvoju je trisomija 21, ki jo imenujemo tudi downov sindrom (v nadaljevanju DS). Ker imajo otroci z DS nekatere skupne telesne značilnosti, se diagnoza oz. sum na diagnozo običajno postavi že kmalu po rojstvu, ko sta otrok in mati še v porodnišnici. Strokovnjaki, ki sporočajo staršem novico o otrokovih motnjah v razvoju, opravljajo pomembno nalogo. Starši imajo svoja pričakovanja o tem, kako naj bi v nastali situaciji strokovnjaki komunicirali. Prav tako imajo tudi predstave o informacijah, ki naj bi jih v teh trenutkih prejeli. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali nekatere značilnosti oseb z DS, faze sprejemanja otrokove drugačnosti in ključne elemente zgodnje obravnave ter komunikacije med starši in strokovnjaki. V empiričnem delu smo naredili raziskavo, v katero smo vključili 8 staršev otrok z DS. Zanimalo nas je njihovo zadovoljstvo z načinom na katerega jim je bila podana otrokova diagnoza ter pomočjo, ki so je bili deležni v prvih dneh in tednih življenja z otrokom. Naš namen je bil na podlagi dobljenih informacij oblikovati ustrezna priporočila za podajanje informacij o otrokovih razvojnih motnjah ter za pomoč v prvih dneh in tednih življenja z otrokom. Izkazalo se je, da imajo starši nekatera skupna, pa tudi različna pričakovanja, zato ne obstaja le ena rešitev, kako jim zagotoviti čim lažji in čim hitrejši prehod preko začetnega šoka do sprejetja otrokove drugačnosti. Opazili smo, da v splošnem starši novico o otrokovi drugačnosti lažje sprejmejo, če jim je ta sporočena v mirnem in zasebnem prostoru, če sta prisotna oba starša, če novico sporoči zdravnik in je njegov odnos spoštljiv ter ima dovolj časa za odgovarjanje na vprašanja, informacije pa podaja na način, da jih starši razumejo. Nadalje si starši želijo časa zase, pa tudi možnosti nadaljnjih pogovorov s strokovnjaki, stikov z drugimi starši, ki so se znašli v podobni situaciji ter kvalitetno in čim hitrejšo zgodnjo obravnavo otroka in celotne družine. Na podlagi ugotovitev smo pripravili priporočila za strokovnjake, ki se srečujejo s starši otrok z DS v prvem obdobju po otrokovem rojstvu. Priporočila so povzeta po različnih virih ter dopolnjena s spoznanji naše raziskave. V prilogi je tudi zgibanka, namenjena družinam, v katero se je ravnokar rodil otrok z DS ali pa tistim staršem, ki potrebujejo spodbudo sredi vsakdanjih preizkušenj. V zgibanki so zbrane spodbudne misli staršev, otrok z DS, namenjene drugim staršem.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: zgodnja obravnava, sporočanje diagnoze, downov sindrom, sprejemanje drugačnosti, komunikacija med starši in strokovnjaki
    Število strani: 157
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Mojca Lipec StoparMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10610761)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2895
    Datum vnosa: 03 Jul 2015 09:19
    Zadnja sprememba: 03 Jul 2015 09:19
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2895

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa