[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Strategije reševanja aritmetičnih besednih problemov pri učencih z učnimi težavami pri matematiki

Marko Kalan (2015) Strategije reševanja aritmetičnih besednih problemov pri učencih z učnimi težavami pri matematiki. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (4Mb)

    Povzetek

    Reševanje problemov je kot ključna spretnost človeka, poleg aritmetike, merjenja in algebre, zajeta v standardih osnovnošolske matematike (NCTM, 2000; Jordan in Levine, 2009; Evropska komisija, 2012; Geary, 2012) in potrebna kot nujna spretnost za uspešnost na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) (National Mathematics Advisory Panel, 2008). Ker je reševanje človekovih problemov vezano na realno življenje, so aritmetični besedni problemi (v nadaljevanju ABP) pomembna vrsta matematičnih nalog v šoli, ki povezujejo matematična znanja z realnimi življenjskimi situacijami. Pri reševanju ABP mora učenec razumeti jezikovne in numerične informacije v nalogi ter jih prevesti v ustrezno mentalno reprezentacijo, oblikovati načrt reševanja in izpeljati ustrezne računske postopke. Rezultati tujih in domačih raziskav (Geary, 1993; Montague, 1997; Jitendra in Hoff, 1999; Fuchs in Fuchs, 2007; Kavkler idr., 2011) kažejo, da imajo učenci težave pri reševanju ABP. Empirične raziskave številnih avtorjev (Montague in Applegate, 1993; Bryant, Bryant in Hammill, 2000; Verschaffel, Greer in De Corte, 2000) navajajo številne primanjkljaje na področju aritmetike, jezika, delovnega spomina in pozornosti, ki jih imajo učenci z učnimi težavami pri matematiki na področju reševanja ABP ter pri nudenju pomoči poudarjajo pomen kognitivnih, metakognitivnih, motivacijskih in čustvenih dejavnikov. Osrednji cilj raziskave je bil ugotoviti latentne značilnosti učencev z učnimi težavami pri matematiki in učencev brez učnih težav pri reševanju ABP. V vzorec je bilo vključeno 140 učencev petih razredov iz osrednjeslovenske in gorenjske regije, 70 učencev z učnimi težavami pri matematiki ter 70 učencev brez učnih težav pri matematiki. V raziskavi so bili uporabljeni različni merski instrumenti, s katerimi smo ugotavljali računske, zaznavno-motorične, verbalne in neverbalne intelektualne sposobnosti ter izvršilne funkcije. Uporabljena sta bila tudi vprašalnika za učitelje in za učence, s katerimi smo zbrali podatke o učiteljevi oceni učenčevega branja, računanja in strategij reševanja ABP ter podatke o načinu reševanja ABP, ki so jih podali učenci. Podatki so bili kvalitativno in kvantitativno obdelani v skladu z namenom raziskave in raziskovalnimi hipotezami. Za vse vključene spremenljivke je bila narejena deskriptivna statistika, nadalje pa so bili podatki obdelani z naslednjimi statističnimi metodami: t-test za neodvisne vzorce, koeficient korelacije, hi-kvadrat, analiza variance, diskriminantna analiza, faktorska analiza. Rezultati so pokazali, da se skupini statistično pomembno razlikujeta po vseh manifestnih spremenljivkah uporabljenih merskih instrumentov. Ugotovljene so bile tudi razlike v latentni strukturi. Tako latentno strukturo učnih težav pri matematiki na področju reševanja ABP sestavlja osem faktorjev, med katerimi so pomembni avtomatizacija aritmetičnih dejstev in postopkov, delovno pomnjenje – izvršilne funkcije in hitrost dekodiranja. Latentno strukturo učencev brez učnih težav pa sestavlja devet faktorjev, med katerimi so najpomembnejši presoja zmožnosti reševanja ABP, avtomatizacija veščin branja in računanja ter verbalno razumevanje. Vsebinske povezave pa lahko ugotavljamo s tremi skupnimi faktorji, ki so avtomatizacija veščin branja in računanja, jezikovne zmožnosti ter presoja zmožnosti reševanja ABP. Iz faktorske strukture učnih težav pri matematiki na področju reševanja ABP ugotovimo, da je pri reševanju ABP ključnega pomena faktor avtomatizacije aritmetičnih dejstev in postopkov z deležem variance 20,94 %. Iz rezultatov analize variance ter rezultatov diskriminantne analize je razvidno, da se skupini učencev statistično pomembno razlikujeta po rezultatih uporabljenih testov, preizkusov in vprašalnikov. Učinkovito identifikacijo in diagnostično oceno učencev z učnimi težavami pri matematiki na področju reševanja ABP omogočajo Vprašalnik za učitelje (informacije o aritmetičnih znanjih in strategijah reševanja ABP), Preizkus ABP, Desetminutni preizkus za ugotavljanje avtomatizacije aritmetičnih dejstev in postopkov, Vprašalnik o načinu reševanja ABP za učence in Test motenosti v branju in pisanju. Izbrane kognitivne sposobnosti, ki se statistično pomembno povezujejo z reševanjem ABP pri učencih z učnimi težavami pri matematiki, so avtomatizacija osnovnih aritmetičnih dejstev ter jezikovne sposobnosti, medtem ko se pri učencih brez učnih težav z reševanjem ABP statistično pomembno povezujejo hitrost dekodiranja, jezikovne sposobnosti, neverbalno rezoniranje, selektivna pozornost in zmožnost inhibicije nepomembnih dražljajev. Ugotovili smo, da se skupini učencev ne razlikujeta v osnovnih štirih korakih reševanja ABP (preberem, podčrtam ključne informacije, izračunam, zapišem odgovor), statistično pomembno pa se razlikujeta v drugih korakih reševanja. Tako si učenci z učnimi težavami pri matematiki ABP preberejo le enkrat, slabše razumejo ABP po prvem branju, si ne parafrazirajo in grafično ne ponazorijo ABP, redkeje preverjajo potek reševanja ABP, si pri reševanju pomagajo s prsti, so manj motivirani za reševanje ABP, se jim zdi reševanje ABP težko in niso prepričani, da bodo ABP zmožni rešiti. Nasprotno pa učenci brez učnih težav pri matematiki ABP večkrat preberejo nalogo in vključujejo več metakognitivnih procesov in strategij, ker nadzorujejo potek reševanja in na koncu tudi pregledajo celoten potek reševanja. V skladu z ugotovitvami lahko zaključimo, da imajo učenci z učnimi težavami pri matematiki na področju reševanja ABP v primerjavi z učenci, ki so uspešni, tako kognitivne kot metakognitivne primanjkljaje, ki terjajo razlike v poučevanju reševanja ABP. Ti učenci potrebujejo celostno obravnavo, ki vključuje direktno in usmerjeno poučevanje reševanja ABP ter treninge avtomatizacije dejstev, jezikovnega razumevanja in vizualne reprezentacije. Raziskava ima pomembnee implikacije za poučevanje ABP, obravnavo učencev, ki imajo težave pri reševanju ABP, ter nadaljnje raziskovanje.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: inkluzija, matematika, pismenost, učenci z učnimi težavami pri matematiki, aritmetični besedni problemi, matematična znanja, kognitivni procesi, metakognicija, načini reševanja aritmetičnih besednih problemov, strategije reševanja aritmetičnih besednih problemov
    Število strani: 243
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Marija KavklerMentor
    doc. dr. Lidija MagajnaSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10550857)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2812
    Datum vnosa: 06 Maj 2015 12:33
    Zadnja sprememba: 06 Maj 2015 12:33
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2812

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa