[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Subjektivna ocena kakovosti življenja oseb s poškodbo hrbtenjače

Polona Jevšnik (2014) Subjektivna ocena kakovosti življenja oseb s poškodbo hrbtenjače. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (3165Kb)

    Povzetek

    Višja kakovost življenja je pri ljudeh s poškodbo hrbtenjače močno povezana z njihovo ponovno integracijo v fizično in psihosocialno okolje. Vendar je ta integracija zahtevno in kompleksno vprašanje, saj zanje pomeni znova postati aktiven, pridobiti starostno, spolno in kulturno primerne vloge in družbeni status. Vključuje tudi neodvisnost in produktivno vedenje, kot del mnogovrstnih medosebnih odnosov z družino, prijatelji in drugimi ljudmi. Dokazano je, da k zgoraj omenjenemu po poškodbi hrbtenjače pripomore tudi ukvarjanje s športnorekreativnimi dejavnostmi, saj športno aktivni posamezniki v nasprotju z neaktivnimi poročajo o višji kakovosti življenja. V magistrskem delu smo ugotavljali povezanost med ukvarjanjem s športnorekreativnimi dejavnostmi po poškodbi hrbtenjače in subjektivno zaznano kakovostjo življenja oseb s paraplegijo. Sodelovalo je 62 anketirancev, od tega 31 športno aktivnih in 31 športno neaktivnih oseb s paraplegijo. Za obe skupini smo opravili analizo splošne ocene stanja, subjektivne ocene telesne in športnorekreativne aktivnosti, subjektivne ocene motiviranosti in ovir za športnorekreativne dejavnosti ter subjektivne ocene zadovoljstva na različnih področjih kakovosti življenja. Primerjava podatkov je pokazala, da so subjektivne ocene zadovoljstva na vseh področjih kakovosti življenja višje pri tistih, ki se po poškodbi ukvarjajo s športnorekreativnimi dejavnostmi. Skupini se izmed vseh področij statistično pomembno najbolj razlikujeta na področju dobrega fizičnega počutja, najmanj pa na področju socialne vključenosti. Ne glede na statistično pomembnost so ocene zadovoljstva pri obeh skupinah na področju medosebnih odnosov, samoodločanja, osebnega razvoja in dobrega emocionalnega počutja višje, na področju dobrega fizičnega počutja, pravic, socialne vključenosti in materialne blaginje pa nižje. Analiza podatkov je pokazala, da športno aktivne posameznike s paraplegijo v primerjavi s športno neaktivnimi pogosteje motivirajo fizična kondicija, užitek, boljša kontrola teže in drže telesa, zdravje, pozitivne izkušnje z ukvarjanjem s športom, biti vzornik drugim s poškodbo hrbtenjače, spodbude drugih s poškodbo hrbtenjače, dostopnost športnih objektov, tekmovalne težnje in usposobljeni športni vaditelji. Obe skupini podobno motivirajo boljši in bogatejši socialni odnosi, višja samozavest, brezplačne vadbe in dobre možnosti transporta. Glavne ovire za športno udejstvovanje pri športno aktivnih posameznikih so okoljske, pri športno neaktivnih pa so v ospredju tako interpersonalne kot okoljske ovire.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: poškodba hrbtenjače, paraplegija, športnorekreativno udejstvovanje, kakovost življenja
    Število strani: 162
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Tjaša FilipčičMentor
    izr. prof. dr. Janez JermanSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10388553)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2669
    Datum vnosa: 13 Jan 2015 08:23
    Zadnja sprememba: 12 Nov 2015 16:51
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2669

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa