[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Glasovne motnje pri učiteljih

Lea Ficko (2014) Glasovne motnje pri učiteljih. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1059Kb)

    Povzetek

    Glas in govor sta posledica usklajevanja med več organskimi sistemi; zgornjih in spodnjih dihal z grlom, centralnega in perifernega živčevja in artikulatorjev. Glasovna motnja, tudi funkcionalna disfonija še posebej vpliva na kakovost življenja pri osebah z glasovno obremenitvijo pri delu, lahko nastopa kot poklicna bolezen. Učitelji in pedagoški delavci spadajo v skupino glasovno zelo obremenjenih poklicev, pri katerih pogosto prihaja do preobremenitve glasovnega aparata. To lahko pripelje do hripavosti ali drugih glasovnih motenj. Prevalenca glasovnih težav pedagoških delavcev v Sloveniji je bila leta 2004 ocenjena na 66%. Namen in cilj raziskave diplomskega dela je bil ugotoviti pogostost glasovnih motenj pri skupini učiteljev 10 let po že narejeni raziskavi v Sloveniji, kaj so vzroki zanje ter vpliv neprimernih govornih navad na pojavljanje glasovnih motenj. Na vzorcu 117 učiteljev iz občin Kamnik in Komenda sem ugotavljala pogostost pojavljanja glasovnih težav in neprimerne govorne navade, tehnike in razvade. Pri zbiranju podatkov sem uporabila vprašalnik. Spraševala sem po starosti, spolu, dolžini delovne dobe, glasovni obremenitvi doma in v službi, o morebitnih težavah z glasom in iskanjem pomoči strokovnjakov, bolniškem dopustu, zadostni hidraciji med delom, morebitnih alergijah in težavah z želodcem, pogostem prebolevanju okužb dihal, morebitnih naglušnih učencih in učencih z vedenjskimi motnjami v njihovem razredu/skupini. Na podlagi odgovorov vrnjenih vprašalnikov sem učitelje razdelila v dve skupini; na tiste s pogostejšimi glasovnimi težavami in na tiste brez glasovnih težav. Ti dve skupini sem med seboj primerjala glede neprimernih govornih navad, govornih razvad, ki vplivajo na kakovost glasu. Nadalje sem v raziskavo povabila še izbrano skupino učiteljev, 22 se jih je odločilo sodelovati. Opazovala sem njihov način komuniciranja in govora v razredu med poučevanjem in kasneje tudi v pogovoru oz. razgovoru v individualni situaciji. Primerjala sem rezultate učiteljev brez glasovnih težav in učiteljev z glasovnimi težavami po navedbah iz vprašalnika glede na moje ocenjevanje govora v pogovoru v individualni situaciji in med poučevanjem učencev v razredu. Iskala sem različne dejavnike, ki bi lahko vplivali na pogostost glasovnih težav. Primerjala sem tudi, kako dobro so učitelji ocenili svoj glas glede na mojo oceno govora in glasu. Rezultati raziskave so pokazali, da je delež učiteljev z glasovnimi težavami enak kot pred 10 leti – skoraj 65% učiteljev je takih, ki imajo enkrat letno ali pogosteje glasovne težave. Glasovne motnje so nastale pri 12,8% kot posledica glasovnega napora, pri 35,9% kot posledica prebolevanja okužb dihal, pri 42,7% pa zaradi obeh naštetih dejavnikov. 27,4% učiteljev je v svoji karieri že imelo bolniški dopust zaradi glasovnih težav, le 32,5% učiteljev pa je poiskalo tudi pomoč strokovnjaka. Velik delež učiteljev, skoraj 70% pozna ukrepe za izboljšanje govornih navad in preprečevanje glasovnih motenj. Kljub temu so rezultati vprašalnika pokazali, da 13,7% učiteljev pogosto kriči, 59,0% učiteljev govori preglasno, 42,7% pa navaja hiter tempo govora. Opazovanje učiteljev v resnični situaciji v razredu ali pogovoru pa je pokazalo, da je 30-40% učiteljev napačno ocenilo svoje glasovne navade in je tako morda odstotek nepravilnih govornih navad morda celo višji. Vzpodbuden rezultat je, da le majhen delež učiteljev kadi (9,4%) ali pogosto uživa gazirane in kofeinizirane pijače (3,4%). Za statistično pomembne dejavnike, ki se pojavljajo pogosteje pri učiteljih z glasovnimi težavami, sta se pokazala pogosto odkašljevanje in pojav napetosti na vratu med govorom. Zelo blizu statistične pomembnosti se je pokazalo tudi, da na pojav hripavosti vpliva hiter tempo govora in pitje alkoholnih pijač. Skupina učiteljev z glasovnimi težavami je imela večje število neugodnih dejavnikov za glas kot pa skupina brez glasovnih težav. Vzrok za izboljšanje poznavanja osnov glasovne higiene, je verjetno dejstvo, da je v rednih osnovnih šolah vse več izobraževanj na temo, kako ohraniti zdrav glas. Menim, da bi bilo potrebno že v študij za pedagoške poklice vključiti pouk o pravilni govorni tehniki in preprečevanju ter zdravljenju glasovnih motenj in preventivno preveriti primernost kandidatov za bodoči pedagoški poklic glede na visoko glasovno obremenitev. Tako bi se morda lahko preprečil ali vsaj zmanjšal nastanek glasovnih težav učiteljev.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: glas, glasovne motnje, učitelj, poklic
    Število strani: 55
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Irena Hočevar BoltežarMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10298697)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2604
    Datum vnosa: 19 Nov 2014 09:44
    Zadnja sprememba: 19 Nov 2014 09:44
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2604

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa