[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Medijska vzgoja v vrtcu

Petra Madronič (2014) Medijska vzgoja v vrtcu. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (2227Kb)

    Povzetek

    Medijska vzgoja naj bi omogočala ljudem dostop do medijev, naučila bi jih analizirati, kritično ocenjevati in oblikovati različna sporočila množičnih medijev ter razviti spretnosti in znanja, nujno potrebna za participacijo v demokratičnem sistemu (Erjavec, 2009). Ko govorimo o vzgoji za medije, ne moremo govoriti samo o vzgoji kot takšni, temveč o konceptu, ki obsega najrazličnejše pomene in poimenovanja, kot so: izobraževanje za medijsko pismenost ali na kratko medijska pismenost, izobraževanje za medijsko ozaveščenost, vizualno opismenjenost in vzgojo za medije (Režek, 2005). Ob upoštevanju omenjenih konceptov vzgoje in slovenskega vzgojno-izobraževalnega, družbenega, medijskega sistema, koncept medijske vzgoje po Karmen Erjavec (2009) vsebuje cilj, katerega ključni namen je vzgojiti kompetentnega, avtonomnega in družbeno aktivnega državljana. Pomembno vlogo pri realizaciji tega cilja nosi vzgojitelj oz. učitelj. Kalin (2004) meni, da ob tem ostaja vloga vzgojitelja/učitelja nezamenljiva, zato je njegova usposobljenost za presojanje, ustrezno izbiro in kritičnost pri uporabi medijev bistvenega pomena. Avtorica (prav tam) poudarja, da je uporabo medijev v vzgojno-izobraževalnem procesu potrebno nujno načrtovati, upoštevati proces in značilnosti vsakega načrtovanja. V magistrskem delu se sprašujemo, ali gre v tem procesu resnično vedno za premišljeno, ciljno načrtovanje ali zgolj za spontane dejavnosti, ki so nemalokrat mašilo, izgovor za nenačrtovanje medijske vzgoje. Prvi del magistrskega dela namenimo teoretičnemu pregledu sodobnih slovenskih in tujih avtorjev o medijski vzgoji. Opredelimo koncept medijska vzgoja, opišemo razvoj medijev skozi zgodovino, medijsko pismenost, spoznavamo vrste medijev. Izpostavimo vlogo medijev v vzgojno-izobraževalnem procesu in izvajanje načrtovanih dejavnosti medijske vzgoje v vrtcu, ki so pomembne za razumevanje obravnavane tematike. Navedemo najpomembnejše cilje medijske vzgoje in s pomočjo Kurikula za vrtce (1999) analiziramo področja dejavnosti, v katerih najdemo cilje medijske vzgoje. Na tem gradimo empirični del, v katerem smo z raziskavo ugotovili dejansko stanje realizacije medijske vzgoje, mnenja o vključevanju medijske vzgoje v vzgojno-izobraževalno delo med vzgojiteljicami in vzgojitelji, zaposlenimi po vrtcih na Dolenjskem. V raziskavo smo zajeli neslučajnostni vzorec 100 vzgojiteljic in vzgojiteljev iz vrtcev na Dolenjskem. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da realizacija medijske vzgoje v vrtcih ni rezultat nenačrtovanih dejavnosti, kot smo trdili v splošni hipotezi. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcih na Dolenjskem menijo, da je načrtovanje, vključevanje dejavnosti medijske vzgoje pomembno pri realizaciji medijske vzgoje v vrtcu. Ugotovili smo, da vzgojiteljice in vzgojitelji pogosto izvajajo načrtovane dejavnosti medijske vzgoje in te niso rezultat nenačrtovanih dejavnosti. Pri svojem delu še vedno pogosteje uporabljajo tradicionalne medije kot netradicionalne kar je povezano s srednje dobro zagotovljenimi pogoji (prostor izvedbe, dostopnost medijev v igralnici in opremljenost vrtca z IKT-sredstvi) za izvajanje medijske vzgoje. Ugotovili smo tudi, da vzgojiteljice in vzgojitelji pogosto izvajajo dejavnosti medijske vzgoje ne glede na starostno obdobje otrok, v kateremu so zaposleni. Izpostaviti velja, da smo potrdili hipotezo, ki pravi, da starejše vzgojiteljice menijo, da so manj medijsko pismene kot mlajše. Na našem proučevanem vzorcu smo ugotovili, da starost vpliva na samooceno zaupanja v lastno medijsko pismenost. Starejše vzgojiteljice in vzgojitelji se ocenjujejo kot manj medijsko pismeni od mlajših.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: mediji, medijska vzgoja, medijska pismenost, vzgojitelji, Kurikul za vrtce
    Število strani: 136
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Tatjana DevjakMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10274889)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2594
    Datum vnosa: 28 Okt 2014 11:54
    Zadnja sprememba: 28 Okt 2014 11:54
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2594

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa