[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Ocenjevanje športne vzgoje

Barbara Zorc (2011) Ocenjevanje športne vzgoje. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (854Kb)

    Povzetek

    Glede ocenjevanja športne vzgoje imajo tako učitelji kot športni pedagogi zelo neenotna, heterogena mnenja. Eni zagovarjajo besedno oceno, drugi številčno, tretji opisno, četrti pa so proti vsakršnemu ocenjevanju. S Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli je uzakonjeno, da je v prvem triletju ocenjevanje opisno in v drugem triletju številčno. Z raziskavo sem hotela ugotoviti, ali se učitelji z obstoječim sistemom strinjajo ali ne. Glavni cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri način ocenjevanja športne vzgoje se zdi učiteljem najprimernejši za prvo in drugo triado, kakšne so po njihovem mnenju prednosti in slabosti različnih načinov ocenjevanja, koliko časa potrebujejo za oblikovanje opisne ocene, kakšne težave se pojavljajo pri opisnem ocenjevanju in kakšni so predlogi za izboljšave tovrstnega ocenjevanja. To sem skušala ugotoviti v empiričnem delu, v okviru katerega sem izvedla raziskavo med učitelji razrednega pouka z Dolenjske. V raziskavi je sodelovalo 138 učiteljev iz 23 različnih šol, katerim sem po pošti poslala anonimne vprašalnike. Le-ti so vsebovali 4 vprašanja odprtega in dva zaprtega tipa. Kvalitativna in kvantitativna analiza sta bili izvedeni na podlagi podatkov, zbranih z vprašalnikom, zato rezultati podajajo dejansko stanje. Pri obdelavi podatkov sem uporabila osnovno opisno oziroma deskriptivno statistiko spremenljivk. Seštela sem odgovore in število izrazila še z odstotki. Rezultati so pokazali, da se zdi učiteljem najprimernejši način ocenjevanja športne vzgoje v prvem triletju opisno ocenjevanje, v drugem pa številčno. Prednost opisne ocene je, da z besedo lahko natančno opišemo dosežke, znanje in napredek, pa tudi pomanjkljivosti, in da se v njej bolj upoštevajo učenčev trud, natančnost, zmogljivost. Otrok je upoštevan kot posameznik. Prednost številčne ocene je, da le-ta učence bolj motivira in se zanjo bolj potrudijo ter da je staršem in učencem bolj razumljiva. Natančno opredeli znanje učencev in imajo o njem boljšo predstavo. Slabosti številčne ocene so, da le-te pri športni vzgoji ne morejo biti enako merljive in kriteriji enaki za vse učence. Ocena ne upošteva otroka kot posameznika. Opisno ocenjevanje učiteljem vzame veliko časa in zahteva zelo poglobljeno delo, težave pa imajo tudi pri oblikovanju opisne ocene in uporabi terminologije. Opisna ocena mora biti napisana strokovno, natančno, razumljivo in objektivno, da je jasna tako staršem kot učencu. Ena sama beseda lahko spremeni celoten pomen. Težava opisnega ocenjevanja je posledično ta, da je zapis ocen in standardov včasih preveč strokoven in staršem nerazumljiv.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: športna vzgoja, ocenjevanje, opisna ocena, številčna ocena, besedna ocena, neocenjevanje
    Število strani: 101
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Vesna ŠtembergerMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=8911689)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 253
    Datum vnosa: 04 Okt 2011 15:29
    Zadnja sprememba: 04 Okt 2011 15:29
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/253

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa