[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Zgodnja obravnava nedonošenih otrok kot rizične skupine za specialno pedagoško obravnavo

Ana Petrun (2014) Zgodnja obravnava nedonošenih otrok kot rizične skupine za specialno pedagoško obravnavo. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (1414Kb)

    Povzetek

    Zgodnja obravnava nedonošenčkov z različnimi motnjami, ovirami oz. primanjkljaji v razvoju je v svetu področje, na katerega se začenjajo podajati, v slovenskem prostoru pa njenemu razvoju in uresničevanju ne posvečamo dovolj pozornosti. V zadnjih štiridesetih letih je prihajalo do različnih sprememb in napredkov v zakonodaji in tudi organizaciji izvajanja storitev zgodnje pomoči otrokom in njihovim družinam, potrebnim strokovne pomoči. Vendar pa v Sloveniji najbolj zadovoljivega optimalnega modela zgodnje pomoči na izvršilni ravni za otroke s posebnimi potrebami še vedno nimamo. (Krek, Metljak, 2011) Prezgodaj rojeni otroci in prav tako njihovi starši, družine potrebujejo pomoč, ki učinkovito deluje znotraj štirih področij: medicine z zdravstvom, vzgoje in izobraževanja, socialnega dela in psihologije. Ti otroci imajo zaostanke, motnje v razvoju in posledično specifične posebne potrebe zaradi različnih vzrokov. Pogosto se te težave, ovire oz. primanjkljaji prisotni že takoj po rojstvu. Zato je zelo pomembno takojšnje ukrepanje. Nedonošeni otroci pa so zaradi specifik nezrelosti in drugih dejavnikov prezgodnjega poroda ena od skupin najmlajših otrok, ki v velikem deležu za donošenimi otroki zaostajajo v fizičnem in duševnem razvoju. Posledice prezgodnjega rojstva so različne razvojno-nevrološke težave, ki se kažejo na motoričnem in intelektualnem področju otrokovega funkcioniranja. V okviru razvoja in posebnosti nedonošenih otrok se v diplomski nalogi osredotočam na predšolske nedonošene otroke z razvojnimi zaostanki oz. motnjami v razvoju, ki vodijo v posebne potrebe v vzgoji in izobraževanju. To obdobje je ključnega pomena za čim zgodnejše zaznavanje in določanje težav, s katerimi se otrok in njegova družina soočajo, in intervencije ustrezne pomoči. Pomembno je, da čim prej začnemo ustvarjati pogoje za optimalen razvoj otroka in najustreznejši odnos staršev ter okolice do otroka. Na področju vzgoje in izobraževanja je obdobje zgodnjega otroštva zelo pomembno, vendar je pogosto spregledano in zapostavljeno. Predstavlja obdobje v človekovem življenju, kjer se gradijo osnove za fizične, spoznavne, intelektualne, emocionalne sposobnosti ter sposobnosti splošnega življenjskega funkcioniranja. Vsekakor je bolje preventivno ukrepati kot zdraviti. Lažje je zgodaj obravnavati vidne in tudi pričakovane zaostanke in primanjkljaje v otrokovem razvoju kot kasneje sanirati nepravilno usvojene in naučene vzorce celostnega funkcioniranja otroka in družine. Cilj diplomske naloge je preučiti stališča o ustreznosti izvajanja programov zgodnje obravnave in o pomembnosti kriterijev za izvajanje storitev zgodnje obravnave (razpoložljivost, krajevna bližina, finančna dostopnost, interdisciplinarno delo in raznolikost storitev in pomoči zgodnje obravnave) v Sloveniji med dvema skupinama, ki vstopata v proces zgodnje obravnave z različnega odnosnega vidika do nedonošenčkov: staršev nedonošenčkov in strokovnih delavcev, ki izvajajo storitve ZO (zdravniki pediatri, medicinske sestre, babice, pedopsihiatri, fizioterapevti, delovni terapevti, psihologi, socialni delavci, specialni in rehabilitacijski pedagogi, logopedi in surdopedagogi). V raziskovalnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov in njihova interpretacija. Preverjala sem, ali obstajajo razlike v stališčih do ZO med starši nedonošenčkov in strokovnjaki, ki delajo z njimi, ter kolikšne so te razlike. V vzorec raziskave je bilo vključenih 79 staršev nedonošenčkov in 47 strokovnjakov, ki pri svojem delu znotraj zgodnje obravnave otrok prihajajo v stik z nedonošenčki. Za namen raziskave sem uporabila dva tipa polodprtega vprašalnika (za starše in za strokovne delavce) s šeststopenjsko lestvico ustreznih ter pomembnih lastnosti. Vprašalniki so bili oblikovani na osnovi teoretičnih spoznanj in so avtorsko delo. S pomočjo anketirancev sem dobila vpogled v prakso obstoječega modela ZO, ki poteka v razvojnih ambulantah po Sloveniji. Skupina nedonošenčkov je tako s strani staršev kot tudi strokovnjakov prepoznana kot rizična skupina otrok s posebnimi potrebami. Nedonošenčki in njihove družine se zaradi specifik zapletov in značilnosti prezgodnjega poroda najpogosteje soočajo s težavami na gibalnem področju, zato najpogosteje sodelujejo z razvojnimi ambulantami (zdravniki specialisti, fizioterapevti). Po rezultatih raziskave se model nudenja storitev ZO vsem sodelujočim zdi ustrezen, vendar je raziskava zajela premajhen vzorec v prekratkem časovnem obdobju za posplošitev ugotovitve. Kriterije ustreznosti nudenja in izvajanja storitev ZO vsi anketiranci prepoznavajo kot pomembne. Vendar se naklonjenost do posameznih kriterijev med skupinama strokovnih delavcev in staršev razlikuje. Strokovnjakom so pomembnejši kriteriji, ki se nanašajo na kvaliteto in izvajanje njihovega dela, starši nedonošenčkov pa kot pomembnejše kriterije vidijo dostopnost in zagotavljanje ustreznih storitev ZO. Rezultati so pokazali tudi težnjo po večjem in bolj pogostem timskem in multidisciplinarnem sodelovanju. Razlike v stališčih med skupinama strokovnjakov in staršev najdemo tudi pri stališčih o decentralizaciji. Starši primanjkljaje v dostopnosti, pogostosti potrebnih storitev ZO in pomanjkanje ustreznega kadra v svoji bližini občutijo, strokovnjaki pa ne. Potreba po decentralizaciji storitev pomoči nedonošenčkom in njihovim družinam je prisotna.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: zgodnja obravnava, prenatalni razvoj, postnatalni razvoj, nedonošenček, starši, področja specialno pedagoške zgodnje obravnave
    Število strani: 95
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Martina OzbičMentor
    asist. dr. Damjana KogovšekSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10221641)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2454
    Datum vnosa: 03 Okt 2014 14:27
    Zadnja sprememba: 03 Okt 2014 14:27
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2454

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa