[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Izvršilne funkcije in motnje pozornosti s hiperaktivnostjo

Katarina Leskovar (2014) Izvršilne funkcije in motnje pozornosti s hiperaktivnostjo. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (692Kb)

    Povzetek

    Področje izvršilnih funkcij zajema delovanje ogromno, med seboj povezanih, procesov. Večina se jih začne razvijati že v zelo zgodnjem obdobju, najbolj do izraza pa pridejo v šolskem obdobju, kjer aktivnosti postajajo kompleksnejše ter pri izvrševanju nalog v odraslosti. Vplivajo na vse naše delovanje in s tem na uspešnost pri tem. Za osebe z motnjami pozornosti s hiperaktivnostjo je značilno, da so njihove izvršilne funkcije slabše razvite in so zaradi tega posamezniki manj uspešni, kot bi lahko bili. Samoregulacija zajema tako kognitivne kot metakognitivne procese. Pomeni uravnavanje samega sebe, svojega vedenja, čustev, motivacije, ... Začne se razvijati že v zgodnjem obdobju, vendar se pri vseh ljudeh ne razvije enako. Definirana je s strani številnih avtorjev, ki zastopajo različne teorije, vendar sta v tem delu povzeti le definiciji Barkleyja in pa Zimmermana. Metakognicijo nekateri uvrščajo pod samoregulativne procese. Flavell (1979, v Bakračevič Vukman, 2010) jo opredeli kot metakognitivno znanje, metakognitivna izkustva, metakognitivne spretnosti in strategije ter metakognitivne cilje. Sklopi metakognitivnih strategij so strategije načrtovanja, spremljanja in uravnavanja. Tudi metakognicija se razvija že v zgodnjem obdobju, zato moramo posamezniku z različnimi strategijami pomagati pri razvoju le te. O izvršilnih funkcijah so pisali različni avtorji, kot so Barkley, Brown in Dawson & Guare. Njihove opredelitve so različne, a še vedno jih lahko najdemo v mnogih skupnih točkah, kot so samoregulacija čustev in motivacije, delovno pomnjenje, inhibicija odziva. Naši možgani so kompleksen skupek živčnih celic, ki se nenehno povezujejo, stikajo in tako prenašajo informacije, ukaze med seboj. Posebno vlogo pri razvoju izvršilnih funkcij ima frontalni reženj, saj je odgovoren za višje spoznavne procese, kot je mišljenje, ki zajema načrtovanje, izvrševanje in evalviranje nalog. Poleg tega vpliva na motorično izvedbo zahtevnejših, kompleksnejših nalog. Baddeley (2000, v Henry, 2012) je podal dva modela delovnega spomina. Izvirni model je nadgradil, saj mu je dodal epizodični medpomnilnik oz. med-spomin. Preostale komponente delovnega spomina poleg tega so še centralni izvršilni sistem in sistem za začasno skladiščenje, ki se razdeli na fonološko zanko in vizualno-prostorsko skicirko. Če želimo načrtovati strategije za pomoč izvršilnih funkcij pri osebah z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, moramo najprej poznati nekaj splošnih, psiholoških in razvojnih karakteristik te motnje. Poleg tega moramo dodobra spoznati že omenjene teoretične osnove. Na podlagi tega lahko začrtamo ustrezne načine pomoči oz. strategije, ki so lahko posamezniku v pomoč.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: samoregulacija, metakognicija, izvršilne funkcije, možgani, frontalni reženj, delovni spomin, motnje pozornosti s hiperaktivnostjo
    Število strani: 33
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Simona TancigMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10147145)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2328
    Datum vnosa: 27 Avg 2014 11:37
    Zadnja sprememba: 27 Avg 2014 11:37
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2328

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa