[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Kakovost življenja, socialna vključenost in odvisnost od alkohola

Klavdija Čuček-Trifkovič (2014) Kakovost življenja, socialna vključenost in odvisnost od alkohola. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Download (4Mb)

    Povzetek

    Odvisnost od alkohola je najbolj razširjena oblika odvisnosti tako v svetu kot pri nas. Nastaja postopoma v procesu sovplivanja različnih dejavnikov (individualnih, socialnih, družbenih) in pušča številne posledice na posameznikovem psihofizičnem, ekonomskem, socialnem in širšem družbenem področju. Strokovnjaki različnih strok se strinjajo, da gre za pomemben bio-psiho-socialni problem, h kateremu je potrebno pristopati celovito in poglobljeno. Doktorska disertacija v teoretičnem delu predstavlja pojmovanja nastajanja odvisnosti, modele psihosocialne rehabilitacije, koncept kakovosti življenja in pomen psihofizične, odnosne in socialne rehabilitacije ter pojmovanja vključenosti v socialno okolje. Odvisnost od alkohola namreč postopno prispeva k posameznikovemu socialnemu izključevanju, tudi njegove družine, s čimer se poruši psihofizično ravnotežje pri posamezniku, pride do izgube socialnih stikov, socialne varnosti, družinske podpore, pogostejših sočasnih duševnih motenj ipd., kar neobhodno vodi v znižanje kakovosti posameznikovega življenja. K boljši kakovosti življenja tako odvisnega od alkohola kot njegove družine bo pomembno prispevala abstinenca od alkohola in celovita sprememba življenjskega sloga rehabilitiranega odvisnega od alkohola, kar vodi k boljši socialni umeščenosti tako odvisnika kot njegove družine. V empiričnem delu so na osnovi triangulacije kvantitativnih in kvalitativnih pristopov predstavljene posameznikove ocene kakovosti življenja, podpore družine, socialne vključenosti in ocene razpoloženjskega stanja – konkretno pojava depresivnih težav. Proučevano skupino kvantitativnega raziskovalnega vzorca so sestavljale tri podskupine, v prvo so bile vključene osebe pred zdravljenjem odvisnosti od alkohola, v drugo tiste, ki so se v obdobju zbiranja podatkov zdravile zaradi odvisnosti, v tretjo pa tiste, ki so že zaključile institucionalno zdravljenje odvisnosti in so člani različnih klubov zdravljenih alkoholikov. Podskupinam je bila izbrana primerjalna skupina posameznikov brez težav na področju odvisnosti od alkohola. Skupine smo statistično izenačili po spolu, starosti in izobrazbi. Hkrati smo s pomočjo kvalitativne analize proučevali subjektivne ocene posameznikov iz vseh prej opisanih skupin s pomočjo fokusnih intervjujev. Tematika pogovorov je vključevala ocene kakovosti življenja, oceno doživljanja lastne socialne vključenosti in podpore v družini. Analiza podatkov, pridobljenih tako s kvantitativno kot kvalitativno metodologijo, je pokazala, da so od alkohola neodvisne osebe v statistično dokazani pomembni meri bolj zadovoljne z lastnim počutjem in so tudi bolj aktivne v prostem času. Prav tako so bolj vključene v družinsko življenje in izražajo večjo podporo in povezanost družinskih članov. Pri osebah, odvisnih od alkohola, se statistično pogosteje pojavlja depresivna simptomatika v težji obliki. Prav tako se je pokazala statistično pomembna razlika pri pojavu depresivne motnje glede na spol. Ta se pogosteje in v težji obliki pojavlja pri ženskah, odvisnih od alkohola. Kvalitativni del raziskave je potrdil nekatere izsledke kvantitativnega pristopa. Tako se je izkazalo, da so sprostitvene dejavnosti za večino raziskovalnih skupin zelo pomembne, še najbolj za skupino zdravih posameznikov. Najvišjo podporo s strani družinskih članov so izražali odvisni od alkohola po zdravljenju odvisnosti in osebe brez težav na področju odvisnosti od alkohola. Z lastno socialno vključenostjo so bile najbolj zadovoljne osebe iz skupine brez težav na področju odvisnosti od alkohola. Sklenemo lahko, da je odvisnost od alkohola problem, ki posameznika in njegovo okolico prizadene na vseh področjih funkcioniranja in pomembno vpliva na naslednje vidike: zadovoljstvo z življenjem – osebe, odvisne od alkohola, ocenjujejo, da je njihovo zadovoljstvo z življenjem manjše, saj se zaradi svoje odvisnosti spopadajo s številnimi težavami na vseh področjih delovanja; socialni odnosi – pri osebah, odvisnih od alkohola, pride do zmanjšanja ustreznih socialnih stikov, ki so posledica razpada družine, izgube prijateljstev, delovnega mesta ipd. (največkrat se ohranijo zgolj stiki s t. i. pivsko družbo, ki lahko odvisni osebi začasno nudi dovolj podpore); zdravje – razvidno je, da se pri osebah, odvisnih od alkohola, pojavljajo številne zdravstvene težave, tako telesne kot duševne; ekonomski status – pojav brezposelnosti, ki je pogosto povezan z odvisnostjo od alkohola, lahko vodi v večje finančne krize, revščino, izgubo socialnega statusa itd. Za reševanje problema odvisnosti od alkohola smo odgovorni vsi. Prispevek doktorske disertacije vidimo v novih spoznanjih predvsem s področja ocene doživljanja kakovosti življenja, socialne podpore in socialne vključenosti, s čimer bi lahko pomembno pripomogli k dopolnjevanju terapevtskih in rehabilitacijskih programov na področju socialnega, pedagoškega in zdravstvenega delovanja.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: zadovoljstvo z življenjem, socialna vključenost/izključenost, družinska podpora, depresivna motnja, oseba z odvisnostjo od alkohola
    Število strani: 285
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    izr. prof. dr. Alenka KoboltMentor
    prof. dr. Blanka Kores PlesničarSomentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10113609)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2277
    Datum vnosa: 11 Jul 2014 08:50
    Zadnja sprememba: 11 Jul 2014 08:50
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2277

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa