[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Športna aktivnost razrednih učiteljev v povezavi s kakovostjo športne vzgoje

Jasmina Vodovnik (2014) Športna aktivnost razrednih učiteljev v povezavi s kakovostjo športne vzgoje. Magistrsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (4Mb)

    Povzetek

    Živimo v okolju in družbi, obdani s sodobno tehnologijo. »Moderni« čas tako ponuja človeku toliko zdravih in tudi nezdravih alternativ za telesno gibanje, da se prisotnost gibanja v našem življenju nevarno zmanjšuje. Temu se moramo upreti. Vsak posameznik mora namreč spoznati, da je prav športna aktivnost nuja. Vsakdanja športna aktivnost nas vodi preko čeri, imenovane bolezni »sodobne« dobe. Nenalezljivim boleznim, kot so diabetes tipa 2, osteoporoza, arterioskleroza, bolezni srca in oživlja, povišan holesterol, prekomerna telesna teža, se lahko izognemo z zadostno, vsakdanjo, vsaj uro trajajočo športno aktivnostjo. Da bi otrokom čim bolje predstavili učinke »sodobne« družbe in časa, jih moramo na primeren in kakovosten način posredovanja informacij voditi skozi proces pouka, posebej športne vzgoje. Skozi proces športne vzgoje učenec razvija gibalne sposobnosti. Odnos do športnih aktivnosti moramo torej učencem privzgojiti že zelo zgodaj, v predšolskem obdobju, saj se bodo le tako s športom ukvarjali tudi v odrasli dobi. Če želimo doseči, da gibanje postane in ostane pomembna kvaliteta v življenju, tudi ko odrastemo, moramo otroku privzgojiti pozitiven odnos do samega gibanja. Tukaj igrajo pomembno vlogo starši in primarno okolje, saj je pomembno, da se gibanje, kot aktivno preživljanje prostega časa, pojavlja v družini na prvem mestu. V sekundarnem okolju, to je v šolskem okolju, imajo za posameznika velik in pomemben vpliv učitelji, ki morajo učencem, posebej pri pouku športne vzgoje, ponuditi čim več športnih zvrsti v okviru športne vzgoje in izven šolskih dejavnosti. Vzgajanje do športa se torej začne že zelo zgodaj – v otroštvu. Zaradi vplivov sodobne družbe in tehnologije smo se v raziskavi poglobili in osredotočili na športno vzgojo ter učiteljevo športno aktivnost, saj je prav učitelj tista osebnost, ki lahko otroku ponudi in privzgoji, da postane šport, in z njim povezana športna vzgoja, pomembna komponenta vsakdanjega življenja. In navsezadnje je prav učitelj tisti, ki lahko kvalitetno načrtuje in izpelje pouk športne vzgoje. V raziskavi smo torej ugotavljali: • kakšno je stanje na področju pouka športne vzgoje skozi posamezne kazalce kakovosti (načrtovanje in izvajanje pouka, metode in oblike poučevanja, preverjanje in ocenjevanje, motiviranje učencev, individualizacija in diferenciacija, stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje učiteljev, vključenost v delo šole in izven šolske dejavnosti, pogoji in zadovoljstvo z delom, pogostost športne aktivnosti, oblike športne aktivnosti, ukvarjanje s športom v prostem času); • razlike po posameznih kriterijih (načrtovanje in izvajanje pouka, metode in oblike poučevanja, preverjanje in ocenjevanje, motiviranje učencev, individualizacija in diferenciacija, stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje učiteljev) kakovosti športne vzgoje glede na starost učiteljev, njihovo izobrazbo, delovno dobo in naziv; • razlike v pogostosti in načinu ukvarjanja s športom glede na starost učiteljev; • s kakšno športno dejavnostjo se učitelji ukvarjajo; • ali učiteljeva lastna športna aktivnost pozitivno vpliva na poučevanje športne vzgoje. Magistrsko delo sestoji iz teoretičnega dela, v katerem so predstavljena spoznanja in raziskave s področja športa, športne vzgoje in ukvarjanja s športom, in empiričnega dela, v katerem so v prvem delu prikazani rezultati vprašalnika analize osnovne statistike ter v drugem delu rezultati vprašalnika opravljenih statistično značilnih razlik. Pri analizi stanja na področju športne vzgoje smo ugotovili, da si učitelji pri načrtovanju dnevnih in letnih priprav za pouk najpogosteje pomagajo s cilji športne vzgoje ter učnim načrtom, pri pisanju le-teh pa s kolegom razrednim učiteljem najraje in najpogosteje sodelujejo. Najbolj uporabljena učna metoda je neposredna demonstracija; najbolj uporabljene učne oblike pa so vadba po postajah, obhodna vadba, poligon in štafeta. Pri oblikovanju ocene učitelji največkrat upoštevajo napredek učenca, učenčev trud, sodelovanje učenca pri športni vzgoji ter znanje učenca. Najpomembnejši komponenti motiviranja učencev sta, da jih učitelji pri delu spodbujajo in bodrijo ter jim postavljajo realne cilje in jih pohvalijo, ko jih dosežejo. V sklopu diferenciacija in individualizacija sta najpogostejši trditvi učiteljev, da učencem pomagajo, če ugotovijo, da zaostajajo v znanju ter vse učence enako upoštevajo. Učitelji se redko udeležujejo seminarjev stalnih strokovnih izpopolnjevanj. Vključenost učiteljev v delo na šoli je najpogostejša na sestankih strokovnih aktivov ter testiranju za športno-vzgojno karton. Učitelji nikoli ne dobijo osebne športne opreme (52,6%) v šoli. Analiza stanja na področju učiteljeve športne aktivnosti je pokazala, da so učitelji tedensko aktivni dva do tri krat. Učitelji se najpogosteje vključujejo v neorganizirano obliko vadbe, in sicer so izbrali naslednje športne panoge kot najpogostejše: plavanje, hoja oziroma sprehodi, tek v naravi, planinstvo (gorništvo), cestno kolesarstvo. Z analizo vprašalnikov je bilo ugotovljeno, da med učitelji obstajajo statistično značilne razlike po posameznih kriterijih/kazalcih (načrtovanje in izvajanje pouka, metode in oblike poučevanja, preverjanje in ocenjevanje, motiviranje učencev, individualizacija in diferenciacija, stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje učiteljev) kakovosti športne vzgoje glede na njihovo starost, izobrazbo, delovno dobo in naziv. Ugotovili smo tudi, da statistično značilne razlike med učitelji glede na starost in pogostost ukvarjanja s športom ter način (ne/organiziranost) ukvarjanja s športom, ne obstajajo. Rezultati naše analize pa so še potrdili, da se med učitelji glede na starost in izbiro vrste športne aktivnosti pojavljajo statistično značilne razlike in sicer pri naslednjih športnih panogah: fitnes (skupinska vadba), odbojka, orientacijski šport, rolanje (na rolerjih), turno smučanje in strelstvo.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Magistrsko delo)
    Ključne besede: šport, športna aktivnost, razredni učitelj, motivacija, kakovost športno-vzgojnega procesa, ukvarjanje s športom
    Število strani: 280
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Vesna ŠtembergerMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10107209)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2237
    Datum vnosa: 07 Jul 2014 10:09
    Zadnja sprememba: 07 Jul 2014 10:09
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2237

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa