[feed] pefprints@pef.uni-lj.si | [feed] Atom [feed] RSS 1.0 [feed] RSS 2.0 |
English
Logo            
  Logo Prijava | Registracija
 
 

Primerjava ritmičnih sposobnosti med otroki z govorno-jezikovno motnjo in otroki brez govorno-jezikovne motnje

Mateja Frangež (2014) Primerjava ritmičnih sposobnosti med otroki z govorno-jezikovno motnjo in otroki brez govorno-jezikovne motnje. Diplomsko delo.

[img]
Predogled
PDF
Download (3149Kb)

    Povzetek

    Glasba in govor sta zvok, akustično valovanje, vsebujeta strukturirane vzorce višin tonov, trajanj in jakosti. Glasbeno in prozodično procesiranje si delita določene nevralne nivoje, obstajajo pa tudi velike razlike v zastopanosti govora in glasbe v možganih. Glasba in jezik se močno razlikujeta v svoji obliki, namenu in uporabi sintaktičnih struktur. Kompleksna sestava in delovanje možganov nam omogočata, da velik vpliv glasbe prenesemo na druga področja delovanja. Glasbo in govor definirajo melodija oziroma intonacija, napetost, dinamika in ritem. Ritem v govoru in jeziku je neenakomeren v primerjavi z ritmom v glasbi, pa vendar medsebojno vplivata eden na drugega. Občutek za ritem pri vseh ni enako razvit in za percepcijo ritma moramo biti sposobni časovnega procesiranja, dojemati moramo intenzivnost in trajanje, potrebujemo slušno in motorično predstavo. Razvoj otrokovih jezikovnih in glasbenih sposobnosti poteka po določenih korakih in v vsakem razvojnem obdobju otroka pritegnejo različni ritmi. Otrokov vsestranski razvoj lahko vzpodbujamo z ritmičnimi igrami. Pri otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami lahko opazimo odstopanja na področju grobe in fine motorike, motnje zaznavanja pri zdravih čutilih, slabšo pozornost in koncentracijo ter težave na področju spomina, kar posledično vpliva tudi na ritmično percepcijo in izvajanje. V empiričnem delu naloge sem iskala povezavo med ritmičnimi sposobnostmi in govorno-jezikovnimi motnjami. V raziskavo je bilo vključenih 36 otrok, 18 otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in 18 otrok brez govorno-jezikovnih motenj, ki zadnje leto obiskujejo vrtec in prvo leto osnovno šolo. Testirala sem jih maja 2012 na Centru za sluh in govor Maribor ter v Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru. Kot izhodišče sem si zastavila pet hipotez in jih statistično preverila s pomočjo Mann-Whitney U preizkusa. Ugotovitve sem strnila v rezultatih in njihovi interpretaciji, jih v razpravi primerjala z ugotovitvami drugih avtorjev in vse zaključila s sklepno besedo. Raziskava je pokazala, da lahko pri otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami s 5 % tveganjem potrdim slabše sposobnosti reprodukcije ritmičnih vzorcev, pri percepciji ritmičnih vzorcev pa razlike niso statistično potrjene. Tudi razlike med podskupinami otrok, ki so bile v procesu rehabilitacije deležne različne količine ritmičnih stimulacij, niso potrjene. S 5 % tveganjem lahko potrdim, da med dečki in deklicami ne obstajajo razlike v ritmičnih sposobnostih.

    Tip vnosa: Delo ali doktorska disertacija (Diplomsko delo)
    Ključne besede: Ritem, ritmične sposobnosti, jezik, govorno-jezikovne motnje, glasba, gibanje, predšolsko obdobje
    Število strani: 130
    Jezik vsebine: Slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Mentor / SomentorjiIDFunkcija
    doc. dr. Martina OzbičMentor
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50126&select=(ID=10102601)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Pedagoška fakulteta
    ID vnosa: 2226
    Datum vnosa: 03 Jul 2014 08:19
    Zadnja sprememba: 03 Jul 2014 08:19
    URI: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2226

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa